V Ljubljani je odvetnik predsednika vlade Roberta Goloba, Stojan Zdolšek, potrdil prejem novega osnutka ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v t. i. zadevi Bobnar. KPK je v posodobljenem osnutku spremenila izrek in skrčila domnevne kršitve integritete zgolj na dve SMS-sporočili, ki ju je premier poslal takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar. V teh sporočilih naj bi Golob izrazil “zaskrbljenost nad kadrovsko situacijo v policiji” in opozoril, da “dogovor ni bil izvršen”.
Novi osnutek in njegove posledice
Po navedbah odvetnika Zdolška za portal N1 je KPK umiknila večino očitkov, a premierju še vedno očita kršitev integritete.
“Predsedniku vlade očitajo, da je bivši ministrici Bobnar posredoval sporočila, v katerih je zapisal, da je resno zaskrbljen nad kadrovsko sliko v policiji in da se nič od dogovora ni izvršilo,” je pojasnil Zdolšek.
Ta sprememba pomeni, da je teža obtožb precej manjša kot v prvotnem osnutku, a primer še ni zaključen. Golob in njegov odvetnik imata 15 delovnih dni, da se na osnutek uradno odzoveta.
Kronologija primera Bobnar
Zadeva izvira iz decembra 2022, ko je KPK prejela prijavo v zvezi z odnosi med premierjem in tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Preiskava je bila uvedena novembra 2023, a je bila začasno ustavljena zaradi zahtev specializiranega državnega tožilstva ter zahtev po izločitvah znotraj KPK.
Zdolšek je med drugim zahteval izločitev namestnika predsednika KPK, Simona Savskega, zaradi domnevnega konflikta interesov, vendar je bila zahteva zavrnjena.
Kritiki so opozarjali na dolgotrajnost postopka, a po pojasnilih KPK je bil postopek večkrat prekinjen zaradi zahtev tožilstva, ki je zbiralo dodatne dokaze.
Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je ob tem poudarila, da je komisija v novem osnutku delno sledila navedbam premierja in njegove obrambe.
Drugi primeri pod drobnogledom
Premier Golob je trenutno vpleten tudi v zadevo Karigador, kjer mu KPK očita nasprotje interesov.
Po navedbah medijev naj bi prenočeval v hiši poslovneža Tomaža Subotiča, pozneje pa se ni izločil iz glasovanja o njegovem imenovanju v svet celjske bolnišnice in ljubljanske psihiatrične klinike.
Na specializiranem državnem tožilstvu so medtem potrdili, da so vložili zahtevo za sodno preiskavo proti premierju, kar se časovno ujema s spremembami v vodstvu preiskave v zadevi Bobnar.
Javna percepcija in politične posledice
Primeri, povezani s KPK in premierjem Golobom, ostajajo v središču pozornosti javnosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da ti postopki ne vplivajo le na osebno integriteto premierja, temveč tudi na zaupanje v institucije in transparentnost političnih odločitev.
Čeprav novi osnutek KPK zmanjšuje obseg očitkov, se politični pritisk ne zmanjšuje – vprašanja o odgovornosti in etičnih standardih v vrhu oblasti ostajajo odprta.
Nenavadna odločitev in vprašanje meril
Čeprav je KPK v novem osnutku močno skrčila očitke na zgolj dve SMS-sporočili, odločitev še vedno sproža vprašanja o merilih in doslednosti obravnave podobnih primerov.
V preteklosti je bilo namreč več primerov, kjer so obstajali številni dokumentirani dokazi o nezdružljivosti funkcij, vplivanju ali političnih povezavah, a ti niso pripeljali do konkretnih ugotovitev ali ukrepov.
Zato se del javnosti sprašuje, ali gre v primeru Goloba za pretirano razlago komunikacije ali pa KPK z vztrajanjem pri postopku želi pokazati svojo neodvisnost.
Kakorkoli že, primer Bobnar odpira širšo razpravo o mejah politične integritete in različnih standardih presoje, ki v Sloveniji še vedno nimajo enotne prakse.
Spletno uredništvo
