Kako bo novi zakon o medijih spremenil svet vplivnežev? Prehodnega obdobja je konec!

Vplivneži na družabnih omrežjih se bodo morali odslej soočiti z novim zakonom o medijih, ki je začel veljati septembra. Ta zakon, po trimesečni poskusni dobi, omogoča Inšpektoratu za kulturo in medije, da začne izdajati globe kršiteljem. Kdo so vplivneži, katere spremembe prinaša zakon in zakaj je bil uveden? O teh vprašanjih bomo razpravljali v nadaljevanju.

Regulacija vplivnežev: Nova pravila igre

Septembra letos je bil sprejet nov zakon o medijih, ki vpliva tudi na vplivneže, torej tiste, ki ustvarjajo spletne vsebine z namenom vplivanja na javno mnenje. Zakon definira vplivneže kot ustvarjalce vsebin s platformami, ki imajo več kot 10.000 sledilcev. Nov zakon je poskus urediti to novo obliko javnega komuniciranja, saj vplivneži pogosto delujejo z ekonomskimi interesi.

Znani slovenski vplivnež Ciril Komotar, znan po svojem kanalu “Komotar minuta”, je za svet24.si izrazil nekaj pomislekov glede zakona.

“Definicija zveni brutalno, a je smiselna. Sporna se mi zdi le meja 10.000 uporabnikov,” je dejal Komotar.

Izpostavil je, da bi se moralo o tem odločati od primera do primera.

Vplivneži in medijska pravila

Zakon določa, da nekatera medijska pravila veljajo za vse oblike javnega komuniciranja, vključno z vplivneži. Posebej izpostavlja dolžnost razkrivanja nasprotja interesov, prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva, zaščito otrok ter pravila o oglaševanju. To pomeni, da morajo vplivneži jasno označiti, kdaj gre za komercialne vsebine, kar vključuje oglase, plačana sodelovanja in sponzorstva.

Pri javnih objavah morajo vplivneži jasno razkriti vsako nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na obveščanje javnosti. V praksi to pomeni, da morajo biti oglasi označeni tako, da jih povprečen uporabnik brez dvoma razume. Komotar je izpostavil, da, čeprav podpira pravilno označevanje, nekatere zahteve po načinu označevanja gredo lahko predaleč.

Po zakonu so vplivneži  vsi ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah, njihov namen pa je “vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov,” njihove objave pa lahko imajo tudi ekonomski interes.

“Za vplivneže štejejo posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo minimalno 10.000 uporabnikov (sledilcev, naročnikov),” so zapisali na inšpektoratu.

Samoregulacija in prehodno obdobje

Komotar dodaja, da nova zakonodaja ne bo bistveno vplivala na njegovo delo, saj se že zdaj drži moralnih načel.

“Ne objavljam nasilnih vsebin in izogibam se oglaševanju nizkokakovostnih izdelkov,” je povedal.

Pomembno pa je, da je inšpektorat dodelil trimesečno prehodno obdobje brez glob, razen pri kršitvah glede zaščite otrok in sovražnega govora.

Po prehodnem obdobju bo Inšpektorat za kulturo in medije začel izvajati nadzor na podlagi prijav. To pomeni, da bodo vplivneži morali biti še bolj pozorni na skladnost svojih objav z zakonodajo.

Nov zakon o medijih prinaša pomembne spremembe za vplivneže, saj jih postavlja pod večji nadzor in zahteva večjo transparentnost pri njihovem delovanju. Čeprav nekateri vplivneži, kot je Ciril Komotar, izražajo pomisleke, zakon predstavlja korak k večji odgovornosti v digitalnem svetu.

Spletno uredništvo