Kako aktivni smo Slovenci? Nacionalni vpogled v športno udejstvovanje
Slovenija, znana po svojih neokrnjenih pokrajinah, gorah in alpski tradiciji, velja za eno najbolj športno aktivnih držav v Evropi. Šport je tu več kot zgolj rekreacija – postal je del nacionalne identitete. Da bi dobili vpogled v to, kako se športne navade Slovencev razvijajo leta 2025, je portal najboljseigralnice.si izvedel obsežno anketo med 2.000 prebivalci, starimi med 15 in 65 let, iz vseh dvanajstih slovenskih regij.
Rezultati kažejo zanimive razlike med generacijami, regijami in družbenimi skupinami, hkrati pa potrjujejo, da šport ostaja globoko zakoreninjen v vsakdanjem življenju večine prebivalcev.
Šport kot nacionalna navada
Kar 73 odstotkov vprašanih je poročalo, da se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo – bodisi vsak dan, večkrat tedensko ali vsaj enkrat na teden. Največ, 22 odstotkov, jih telovadi prav vsak dan, tretjina se športu posveti tri- do štirikrat tedensko, petina enkrat ali dvakrat na teden, medtem ko 16 odstotkov Slovencev redko poseže po športu, enajst odstotkov pa se z njim sploh ne ukvarja. Najmanj aktivni so starejši prebivalci med 60. in 65. letom ter gospodinjstva z nižjimi dohodki, zlasti na podeželju v regijah, kot je Pomurje.
Pri izbiri aktivnosti prednjačijo športi na prostem. Pohodništvo ostaja najbolj priljubljena rekreacija, saj se ga udeležuje več kot polovica prebivalcev, sledijo kolesarjenje, tek in smučanje. Plavanje, fitnes, nogomet, košarka ter joga in pilates imajo prav tako pomemben delež privržencev, kar kaže, da Slovenci svoje športne navade oblikujejo raznoliko in pogosto glede na okolje, ki jih obdaja. Narava je tudi največji motivator – skoraj 70 odstotkov anketiranih navaja, da jih k športu spodbuja bližina gora, gozdov in jezer.
Generacijske razlike in motivacija
Raziskava je pokazala izrazite razlike med generacijami. Najmlajši, stari od 15 do 24 let, se najraje vključujejo v ekipne športe in skupinske vadbe ter pri tem pogosto uporabljajo digitalne platforme. Pri starostni skupini od 25 do 39 let se kaže največ članarin v fitnesih, hkrati pa prav ta generacija najpogosteje uporablja aplikacije za vadbo, kot so Strava ali Fitify. Srednja generacija med 40. in 54. letom najraje posega po individualnih športih na prostem, kot sta kolesarjenje in pohodništvo, starejši od 55 let pa se najpogosteje odločajo za hojo, plavanje in jogo.
Tudi med spoloma obstajajo razlike – ženske pogosteje izbirajo hojo, jogo in plavanje, medtem ko so moški bolj usmerjeni v ekipne športe, vadbo za moč in kolesarjenje. Motivacija pa ostaja podobna: zdravje in dolgoživost sta glavni razlog za aktivnost pri več kot štirih petinah vprašanih, sledita želja po boljšem duševnem počutju in uživanje v naravi. Mlajši odrasli pogosteje kot starejši navajajo zunanji videz in samozavest kot dodatna dejavnika za športno dejavnost.
Ovire in infrastruktura
Kljub visoki športni udeležbi se številni soočajo z ovirami. Najpogosteje je to pomanjkanje časa, ki ga izpostavlja več kot 40 odstotkov vprašanih, zlasti zaposleni za polni delovni čas in starši mlajših otrok. Sledijo visoki stroški športnih dejavnosti, pomanjkanje bližnjih objektov in neugodno vreme. Le devet odstotkov je navedlo nizko motivacijo kot oviro, kar potrjuje, da želja po aktivnem življenju v Sloveniji večinoma obstaja, a je pogosto omejena zaradi zunanjih dejavnikov.
Zanimiv je tudi pogled na zadovoljstvo s športno infrastrukturo. Več kot 60 odstotkov Slovencev je s ponudbo zadovoljnih, pri čemer mestne regije, kot sta Ljubljana in Maribor, izstopajo zaradi boljše dostopnosti fitnesov, kolesarskih poti in javnih vadbenih površin. V podeželskih območjih, kot sta Koroška in Zasavje, pa prebivalci pogosteje izpostavljajo potrebo po boljših pešpoteh, večji varnosti in vremensko neodvisnih objektih.
Vpliv športnih junakov in digitalnih platform
Pomemben del športnih navad oblikujejo tudi vzorniki. Več kot tretjina Slovencev priznava, da jih k športu motivirajo uspehi športnikov, kot so Tadej Pogačar, Luka Dončić in Janja Garnbret. Najstniki se denimo navdušujejo nad Dončićevo košarkarsko kariero, Pogačarjev vzpon pa je spodbudil zanimanje za kolesarjenje celo med starejšimi generacijami.
Digitalne platforme prav tako postajajo stalnica. Skoraj četrtina Slovencev uporablja aplikacije za spremljanje in organizacijo treningov, pri čemer so te najbolj priljubljene pri starostni skupini od 25 do 39 let. TikTok in YouTube z vadbenimi videi ter fitnes vplivneži počasi pridobivajo svoj vpliv, še posebej med mladimi.
Samostojna rekreacija pred društvi
Raziskava je pokazala, da samostojna rekreacija prehiteva tradicionalno članstvo v športnih društvih. Le 16 odstotkov Slovencev je vključenih v uradna društva, medtem ko velika večina raje poseže po neformalnih oblikah, kot so samostojni teki, pohodi s prijatelji ali kolesarski izleti. To kaže na premik k večji prilagodljivosti in svobodi, ki jo ponuja individualna rekreacija, hkrati pa odpira vprašanja za športno politiko in razvoj lokalne infrastrukture.
Regionalne posebnosti
Podrobnejši vpogled razkriva zanimive razlike med regijami. Ljubljančani in prebivalci osrednjeslovenske regije največ časa preživijo v fitnesih in skupinskih vadbah, pri čemer izstopa tudi hitro rastoče zanimanje za urbano tekaško tekmovanje in plezalne stene. Gorenjska ostaja vodilna pri pohodništvu in zimskih športih, medtem ko je Obalno-kraška regija znana po plavanju, veslanju na deski in odbojki na mivki. Najnižjo raven telesne aktivnosti so raziskovalci zaznali v Pomurju in Zasavju, kjer imajo športna društva še vedno pomembno vlogo, a prebivalci opozarjajo na potrebo po sodobnejši infrastrukturi.
Rezultati raziskave potrjujejo, da so Slovenci izjemno športno naravnani, pri čemer je narava največji magnet za rekreacijo. Kljub temu pa obstajajo razlike med generacijami, regijami in družbenimi skupinami. Občine, delodajalci in država imajo zato pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih priložnosti in dostopnosti do športa, da bo ta tudi v prihodnjih desetletjih ostal sestavni del slovenskega življenja.
Spletno uredništvo Naša Primorska Vir: anketa najboljseigralnice.si, maj 2025
