V okviru obsežne plačne reforme, ki se je začela uvajati v začetku lanskega leta, se v javnem sektorju obeta tretji dvig plač. Reforma predvideva postopno zvišanje plač, ki bo razdeljeno v šest obrokov. Čeprav se osnovne plače ne dvigujejo enakomerno za vse, so predvideni različni plačni dvigi za javne uslužbence.
Ob prehodu na novi plačni sistem je bilo ocenjeno, da bo že s prvima dvema dvigoma povišanje doseglo 13 odstotkov zaposlenih. Preostali bodo prejeli celotni dvig, če ta ne presega 70 evrov, v nasprotnem primeru pa 12 odstotkov povišanja, vendar ne manj kot 70 evrov.
Po podatkih ministrstva za javno upravo so sredstva za plače v letu 2025 zrasla za 713,4 milijona evrov, kar pomeni 12-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024, in skupno znašajo 6,6 milijarde evrov. Vendar pa to povečanje sredstev ni zgolj posledica plačnih dvigov, temveč tudi večje fleksibilnosti pri določanju osnovnih plač. V novem sistemu lahko javnega uslužbenca z ustrezno delovno dobo in kompetencami ob zaposlitvi uvrstijo pet ali celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Ta višji plačni razred je dostopen tudi že zaposlenim uslužbencem.
Predvideni so še trije nadaljnji plačni dvigi, in sicer decembra letos, julija prihodnje leto in januarja 2028. Sindikati javnega sektorja pričakujejo, da bo reforma izpeljana v celoti. Vodji sindikalnih pogajalskih skupin, Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj, sta prejšnji teden imela sestanek z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, Božom Predaličem. Sestanek je bil vljudnostne narave, obe strani pa sta izpostavili potrebo po korektnem, odprtem in konstruktivnem dialogu v prihodnosti.
Počivavšek in Štrukelj sta za STA izrazila pričakovanje, da se celotna pogajalska skupina kmalu po dopustih ponovno sestane, da bi minister Franci Matoz predstavnikom vseh reprezentativnih sindikatov pojasnil načrte nove vlade in pomen napovedi iz koalicijske pogodbe. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je na vprašanje o realizaciji reforme pojasnilo, da si bodo prizadevali za uresničitev ciljev iz koalicijske pogodbe. Medtem je finančni minister Andrej Šircelj v pogovoru za Televizijo Slovenija zatrdil, da zamrznitev plač za nekatere skupine, kot so učitelji in poslanci, ni predvidena.
Franc Matoz je v svoji predstavitvi kot ministrski kandidat poudaril, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene in da bo reforma zahtevala krepitev stimulativnega dela, povezanega z uspešnostjo. Andrej Šircelj je prav tako izrazil željo po sistemu, kjer bo delo plačano glede na učinke. Poudaril je, da bi odlično delo moralo biti odlično plačano, medtem ko bi tisti, ki dela slabo, tega finančno ne bi smel občutiti.
Koalicijska pogodba predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločenih sistemov za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje, kulturo in socialnovarstvene storitve. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja, opozarja, da že danes obstajajo ločeni plačni stebri. Po njenem mnenju izstop iz sistema plač v javnem sektorju predstavlja grožnjo krčenju javnega, za kar sindikati ne morejo dati soglasja. Če bi do tega prišlo, bi vlada morala odpovedati kolektivne pogodbe, kar bi sprožilo mednarodne postopke.
Spletno uredništvo
