V izjemno občutljivem trenutku mednarodne diplomacije je slovenski premier Janez Janša v intervjuju za izraelski medij Israel Hayom napovedal možnost selitve slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Ta napoved je takoj sprožila odziv Evropske unije, ki je opozorila, da mora biti končni status Jeruzalema predmet dogovora med Izraelci in Palestinci.
Janševa poteza nakazuje morebiten odmik Slovenije od dolgoletne evropske prakse, ki temelji na mednarodnem konsenzu.
Evropska unija in resolucija 478
Evropska unija je hitro opozorila na svojo zavezo mednarodnemu konsenzu, ki ga določa tudi resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 478. Ta resolucija, sprejeta leta 1980, je bila odgovor na izraelski zakon, ki je Jeruzalem razglasil za svojo »popolno in združeno« prestolnico.
Evropska unija in njene članice so zavezane spoštovanju te resolucije, ki poziva države, naj diplomatska predstavništva umaknejo iz Jeruzalema.
Po tem stališču bi selitev veleposlaništva v Jeruzalem pomenila odmik od dolgoletne politike EU.
Janševa napoved in njen pomen
V intervjuju je Janša napovedal, da bo nova vlada okrepila odnose z Izraelom in slovensko veleposlaništvo preselila v Jeruzalem. Prav tako je napovedal zamrznitev priznanja Palestine, kar je označil za nezakonito odločitev prejšnje vlade. Ta napoved bi Slovenijo postavila na drugačno pot, stran od evropskega konsenza.
Janša je Izrael opisal kot pomembnega zaveznika Evrope, kar je v Izraelu naletelo na pozitiven odziv. Izraelska ministra Eli Cohen in Amichai Chikli sta Janševo napoved označila kot pomemben premik v odnosih med državama, pri čemer bi Slovenija postala prva članica EU z veleposlaništvom v Jeruzalemu.
Občutljivo vprašanje Jeruzalema
Jeruzalem je eno najtežjih vprašanj v izraelsko-palestinskem konfliktu. Izrael ga razume kot svojo prestolnico, medtem ko Palestinci vzhodni Jeruzalem vidijo kot prestolnico prihodnje palestinske države. Zaradi tega večina držav ohranja svoja veleposlaništva v Tel Avivu, s čimer se izogibajo potezam, ki bi jih palestinska stran razumela kot priznanje izraelske suverenosti nad celotnim mestom.
Evropska unija vztraja, da mora biti status Jeruzalema določen v širšem mirovnem dogovoru, ne enostransko.
Spremembe v slovenski zunanji politiki
Pod prejšnjo vlado je Slovenija zavzemala glasnejše stališče do humanitarnih razmer v Gazi in priznavala Palestino. Nova vlada, ki jo vodi Janša, se je odločila za spremembo smeri, kar vključuje odstranitev palestinske zastave z vladne stavbe in odpravo del omejitev proti Izraelu.
Bruselj je na te spremembe odgovoril previdno, a jasno, saj želi, da članice EU spoštujejo mednarodni konsenz o Jeruzalemu. Za Janševo vlado je to eden prvih resnejših preizkusov nove zunanjepolitične smeri, kjer bo težje uskladiti politiko z evropsko linijo in mednarodnim pravom.
Spletno uredništvo
