Slovensko zdravstvo pred novo ero: Kaj prinaša leto 2026?
Leto 2026 ne prinaša ene same velike reforme, temveč niz odločitev, ki bodo oblikovale slovensko zdravstvo za prihodnje desetletje. V ospredju so strateški dokumenti, zakonodajne prilagoditve in postopne spremembe, ki bodo določile smer razvoja zdravstvenega sistema.
Ključne teme vključujejo nacionalni plan za obdobje 2026–2036, digitalizacijo zdravstva in nove okvirje za delo zdravnikov.
Nacionalni plan 2026–2036
Leto 2026 bo zaznamovano tudi z začetkom izvajanja nove resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za obdobje 2026–2036. Ta dokument prvič jasno opredeljuje razvojne smeri slovenskega zdravstva za naslednje desetletje. Med petimi krovnimi cilji sta vzpostavitev bolj odpornega in stabilnega zdravstvenega sistema ter ustvarjanje okolja, prilagojenega zdravemu življenju v vseh starostnih obdobjih. Poseben poudarek je na preventivi in zmanjševanju neenakosti v zdravju.
Resolucija prav tako predvideva prehod zdravstvenega sistema na nizkoogljično delovanje, kar bo prispevalo k širšemu okoljskemu prehodu. Dokument se neposredno loteva izzivov, kot so zagotavljanje pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev, pomanjkanje kadra ter izboljšanje delovnih pogojev.
Sprejem zakona o digitalizaciji zdravstva
Druga ključna tema leta 2026 bo zakon o digitalizaciji zdravstva. Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjata, da mora digitalizacija razbremeniti zdravstvene delavce in omogočiti preglednejše spremljanje storitev. Cilj zakona je vzpostaviti varnejšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov v zdravstvu. Zakon krepi pravice pacientov, saj jim omogoča enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov prek centralnega elektronskega zdravstvenega kartona CeZZ.
Na ministrstvu poudarjajo, da digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč orodje za izboljšanje delovanja sistema – tako za zdravstvene delavce kot za paciente.
Novi okvirji za delo zdravnikov
Pomemben del leta 2026 bo urejanje razmerij med javnim in zasebnim zdravstvom. Ustavno sodišče je od zakonodajalca zahtevalo odpravo neustavnosti dela zakona o zdravstveni dejavnosti do konca leta. Do takrat zdravstveni delavci v javnih zavodih lahko opravljajo delo pri drugih izvajalcih le s soglasjem delodajalca. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pričakuje odgovorno ravnanje vodstev javnih zavodov pri izdajanju soglasij.
Prehajamo v leto brez rezerve
Finančni okvir slovenskega zdravstva v letu 2026 bo izjemno omejen. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sprejela finančni načrt s predvidenimi prihodki 6,9 milijarde evrov in odhodki 6,96 milijarde evrov. Načrtovani primanjkljaj se nanaša na področje dolgotrajne oskrbe. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je poudaril, da dodatnega finančnega prostora praktično ni, razen v primeru dviga prispevkov.
Več poudarka na preventivi in celostni obravnavi
Preventiva ostaja ena ključnih usmeritev slovenskega zdravstva tudi v letu 2026. Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da brez vlaganj v preprečevanje bolezni in krepitev zdravja dolgoročno ne bo mogoče razbremeniti sistema. Cilj je bolj celostna obravnava pacienta, ki ne temelji zgolj na zdravljenju bolezni, temveč tudi na preprečevanju zapletov in ohranjanju zdravja.
Digitalizacija mora zdravstvene delavce razbremeniti in omogočiti preglednejše spremljanje storitev, ne pa ustvarjati dodatne administrativne obremenitve.
