Izrael in Iran v stopnjevanju konflikta: Izrael napoveduje še močnejše in obsežnejše napade
Izraelske sile so v nedavnem valu napadov v središču Teherana izvedle obsežne akcije proti iranski infrastrukturi, pri čemer so prestregle tudi izstrelke, ki jih je Iran izstrelil v odgovor. Izraelski obrambni minister je ob tej priložnosti napovedal, da bodo napadi na Iran v prihodnje še intenzivnejši in širši, kot odgovor na iransko raketno obstreljevanje. Iranski mediji, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, so kmalu po začetku izraelskih napadov poročali o napadu na dve pomembni jeklarni v osrednjem in jugozahodnem Iranu.
Jeklo je ključen material za vojaško in industrijsko proizvodnjo, zato so ti napadi še posebej strateško pomembni.
Iranska tiskovna agencija Fars in državna radiotelevizija IRIB poročata, da so bile v napadih prizadete tovarne Khuzestan Steel in Mobarakeh Steel, reševalne enote pa so hitro prispele na kraj dogodka. Poleg tega je izraelska vojska izvedla obsežne napade na Teheran, vključno z napadom na glavni obrat za proizvodnjo raket in morskih min v Jazdu. Po poročanju BBC je bilo v teh napadih ubitih več kot 40 ljudi, skupno število žrtev v Iranu pa je od začetka vojne preseglo 1900, kar poročata katarska Al Jazeera in španska tiskovna agencija EFE.
Iranski odgovor in regionalne napetosti
Kljub ameriškim trditvam o uničenju skoraj vseh iranskih vojaških kapacitet, Iran še naprej izvaja raketne napade. Nedavno so bila tarča vojaška oporišča v Kuvajtu, Savdski Arabiji in Bahrajnu. Iranska revolucionarna garda trdi, da so v napadu na Bahrajn poškodovali ameriški obrambni sistem Patriot in hangar za izvidniško letalo Poseidon. Poleg tega so iranski droni uničili ameriške objekte v kuvajtski letalski bazi Ali Al Salem.
V ZDA razmišljajo o napotitvi do 10.000 dodatnih vojakov na Bližnji vzhod, čeprav so trditve o produktivnih mirovnih pogovorih z Iranom zavrnjene s strani Teherana. Mohammad Bagher Ghalibaf, potencialni sogovornik z administracijo Donalda Trumpa, je izrazil skepticizem glede ameriških sposobnosti zaščite svojih vojakov v regiji. Trump je že preložil napovedan napad na iransko infrastrukturo, saj je grozil, da bo to storil, če Iran ne bo odprl Hormuške ožine – ključne poti za globalni transport nafte.
Globalne posledice in diplomatski napori
V Teheranu so protestniki znova izrazili svojo jezo proti ameriškim in izraelskim napadom. Britanska proopozicijska radiotelevizija Iran International poroča, da podobni protesti potekajo vsako noč v večjih mestih. Vance, ameriški podpredsednik, ki je bil v zadnjem času v posredni komunikaciji z Iranci, bi lahko prevzel vlogo glavnega pogajalca na strani ZDA, kar bi lahko privedlo do bolj sprejemljivih pogovorov za Iran. Na drugi strani Iran še ni potrdil, ali se bo pogajal z ZDA, vendar pa ostaja odprta možnost, da bi Pakistan posredoval med državama.
Pakistanski zunanji minister Išak Dar je o situaciji govoril tudi s kitajskim kolegom Wang Yijem, ki je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri miru na Bližnjem vzhodu. Skupina G7, vključno z ZDA, je v svoji izjavi obsodila napade na civiliste in diplomatske objekte, ter poudarila potrebo po trajni obnovi svobode plovbe v Hormuški ožini. Drugi dan zasedanja v Franciji je ameriški državni sekretar Marco Rubio poudaril, da G7 ostaja zavezana zmanjšanju posledic vojne v Iranu. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper pa je pozvala k hitri rešitvi konflikta, da Iran ne bi imel možnosti blokirati Hormuške ožine in s tem ogroziti svetovnega gospodarstva.
Spletno uredništvo.
