Izjemno nizka samooskrba: Koliko hrane Slovenija uvozi?
V času, ko na svetovni ravni vlada negotovost in cene hrane neprestano rastejo, je samooskrba postala ključnega pomena. Slovenija, kljub majhnosti trga, še vedno uvaža več hrane, kot je pridelamo doma. Največ hrane prihaja iz Hrvaške, kar je posledica omejenih geografskih in podnebnih zmožnosti, saj je le 30 odstotkov površine primerne za kmetijstvo.
Kot kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ima Slovenija okoli 70.000 kmetijskih gospodarstev, a le 231 teh deluje kot kmetijska podjetja. Več kot polovica kmetij proizvaja za lastno porabo, medtem ko je le 29.500 kmetij usmerjenih v prodajo.
Naše kmetije v povprečju obdelujejo 12,8 hektara, pri čemer je za pridelavo hrane namenjenih le 6,9 hektara. Slovenija premore skupno 176.500 hektarjev njiv, od česar jih je 98.000 namenjenih za žita. Vendar pa so kmetijska zemljišča omejena, saj gozdovi prekrivajo skoraj 60 odstotkov države.
Uvoz večji od izvoza
Lani smo uvozili za 3,07 milijarde evrov živil in živih živali, pri čemer izstopa zelenjava in sadje v vrednosti 662,3 milijona evrov. V primerjavi s tem je bil izvoz hrane precej manjši, saj je dosegel le 1,98 milijarde evrov. Med največje uvoznice sodijo Hrvaška, Italija in Nemčija, medtem ko izvažamo največ na Hrvaško, v Italijo in Avstrijo.
“Samooskrbni in izvozno usmerjeni smo pri kravjem mleku, govejem in perutninskem mesu. Pomembno je, da zagotavljamo stabilno oskrbo ob čim višji samooskrbi, zlasti zaradi nepredvidljivih okoliščin,” pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo.
Omogočanje stabilne oskrbe
V Sloveniji pokrivamo skoraj 80 odstotkov potreb po mesu in jajcih, vendar daleč največ uvažamo sadja in zelenjave. Leta 2024 smo uvozili za 662 milijonov evrov teh proizvodov, sledita meso in mesni izdelki s 454 milijoni evrov ter žita s 413 milijoni evrov. Pri izvozu prevladujejo mleko in mlečni izdelki ter meso.
Na Ministrstvu za kmetijstvo poudarjajo, da domača proizvodnja presega porabo pri mleku (za 136 odstotkov), mesu govedi (110 odstotkov) in perutninskem mesu (112 odstotkov). Skoraj povsem smo pokriti pri jajcih s 97 odstotki, vendar je samooskrba z medom le 15-odstotna.
Rastlinska proizvodnja v težavah
Stanje je boljše pri živalskih proizvodih, kjer je stopnja samooskrbe višja. Koruza je redka izjema, saj jo pridelamo za 11 odstotkov več, kot je potrebujemo. Na splošno smo pri žitih pod ravnjo domače porabe z nekaj več kot 80-odstotno pokritostjo.
Zelenjava in sadje ostajata na dnu lestvice samooskrbe. Sami pokrivamo le 31 odstotkov potreb po zelenjavi, pri krompirju dosežemo 63 odstotkov. Samooskrba s sadjem je nizka, le 14-odstotna, zato smo neto uvoznica hrane.
“Enotnost evropskega trga nam zagotavlja nemoteno preskrbo tudi s proizvodi, ki jih v Sloveniji ne pridelamo dovolj,” poudarjajo na ministrstvu.
Slovenija ne more biti popolnoma samooskrbna, kar velja tudi za mnoge druge države EU. Naravne danosti to onemogočajo, a z izboljšanjem tehnologije, znanjem in inovacijami lahko napredujemo. Nekaterih proizvodov ne moremo pridelovati, zato jih moramo uvažati, kot so banane in agrumi. Pridelujemo, kar nam narava dopušča, na obdelovalni zemlji, ki jo imamo na voljo.
Čeprav Slovenija ostaja neto uvoznica hrane, obstajajo priložnosti za izboljšanje samooskrbe z uporabo novih tehnologij in znanja. Skupna prizadevanja lahko pripomorejo k stabilni prehrambeni oskrbi v času negotovosti.
Spletno uredništvo
