Iranski režim preživel napade, a je zdaj močno oslabljen#foto
Iranski režim kljub težkim udarcem ostaja na oblasti, je razkrila direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard na zaslišanju v ameriškem kongresu. Na več kot dvourni razpravi, kjer so sodelovali vodje CIA, FBI, NSA in obrambne obveščevalne agencije, so predstavili oceno globalnih groženj ZDA. To je prvo javno obveščevalno poročilo po začetku vojne konec februarja.
Po mnenju ameriške obveščevalne skupnosti je iranski režim preživel napade, vendar so njegova vojaška in vodstvena struktura utrpele resne izgube. Ameriški in izraelski napadi so po poročanju BBC “v veliki meri uničili” vojaške zmogljivosti Irana.
Zaslišanje je potekalo le dan po odstopu direktorja ameriškega protiterorističnega centra Joeja Kenta, ki je v svoji odstopni izjavi zapisal, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ZDA. Na vprašanja senatorjev o morebitni neposredni grožnji Irana je Gabbardova ostala previdna in ni želela jasno odgovoriti. Poudarila je, da je “edina oseba, ki lahko določi, kaj je neposredna grožnja, predsednik”.
Stališče CIA in predsednika Trumpa
Direktor CIA John Ratcliffe je trdil, da Iran že dolgo predstavlja grožnjo ZDA in da je bila ta grožnja v določenem trenutku tudi neposredna. Ameriški predsednik Donald Trump je svojo odločitev za napad na Iran utemeljil z razvojem jedrskega orožja, ki naj bi ogrožal ZDA in Izrael. ZDA in Izrael so junija 2025 v 12-dnevni operaciji napadli Iran z namenom uničenja njegovih zmogljivosti za razvoj jedrske bombe.
Gabbardova je pojasnila, da ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da Iran po napadih poskuša obnoviti poškodovano jedrsko infrastrukturo, hkrati pa ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti. V pisni izjavi za kongres je navedla, da so napadi “uničili” iranski program bogatenja urana in da Iran ni poskušal obnoviti teh zmogljivosti, vendar tega ni ponovila v ustnem nastopu.
Strategična Hormuška ožina
Pomemben del razprave je bila Hormuška ožina, ključna pomorska pot za svetovno oskrbo z nafto. Gabbardova je potrdila, da ameriške obveščevalne službe že dolgo opozarjajo, da bi Iran lahko v primeru konflikta blokiral to strateško ožino. Ratcliffe pa je dodal, da je ameriško obrambno ministrstvo pripravilo načrte za zaščito ameriških interesov v regiji, vključno z energetskimi objekti.
Senatorje je zanimalo tudi, kakšno vlogo so imele obveščevalne službe pri odločitvi predsednika Trumpa za napad. Ratcliffe je pojasnil, da je sodeloval na številnih srečanjih s predsednikom, vendar ni mogel potrditi, ali je bil prisoten pri končni odločitvi. Zaslišanje je razkrilo tudi razhajanja znotraj ameriškega političnega prostora glede upravičenosti napada na Iran. Nekateri dvomijo, ali je bil napad nujen, ter opozarjajo na tveganja za širši konflikt in motnje v svetovni oskrbi z energijo. Kljub temu ameriške obveščevalne službe vztrajajo, da Iran ostaja dolgoročna grožnja, čeprav so njegove trenutne zmogljivosti po napadih občutno zmanjšane.
