V dramatičnem razpletu dogodkov je Univerza Harvard zavrnila serijo zahtev administracije predsednika Donalda Trumpa, kar je privedlo do zamrznitve več kot dveh milijard dolarjev zveznih sredstev.
Ameriško ministrstvo za izobraževanje je sprejelo ta ukrep kot del domnevnega boja proti antisemitizmu, a na univerzi so to označili kot politično motiviran poskus omejevanja njihove avtonomije.
Odnosi med administracijo Donalda Trumpa in prestižnimi ameriškimi univerzami so že dalj časa napeti. Ko je ministrstvo za izobraževanje zamrznilo več kot dve milijardi dolarjev sredstev Harvarda, je predsednik univerze Alan Garber v pismu akademski skupnosti razkril, da je prejšnji petek Bela hiša poslala “posodobljen in razširjen seznam zahtev”. Grožnja je bila jasna: brez izpolnitve zahtev bi univerza izgubila dostop do zveznega financiranja.
Medtem ko administracija navaja boj proti antisemitizmu, na Harvardu menijo, da gre za nedopusten poskus vladnega vmešavanja v univerzitetne zadeve. Garber je poudaril, da se univerza ne bo odpovedala svoji neodvisnosti ali ustavnim pravicam.
Odziv Trumpove administracije in kritike na račun Harvarda
Trumpova administracija je hitro reagirala. Ministrstvo je sporočilo, da takoj zamrzne 2,2 milijarde dolarjev večletnih subvencij in 60 milijonov dolarjev pogodb. Izjava je poudarila “občutek privilegiranosti” Harvarda, ki naj bi bil značilen za najprestižnejše univerze.
Administracija je uvedla nove preiskave in odredila pridržanja ter izgone nekaterih tujih študentov, povezanih s protesti. Zahteve Bele hiše so bile obsežne in bi, če bi jih Harvard sprejel, korenito spremenile delovanje univerze:
- Uvedba politik sprejemanja in zaposlovanja, ki bi temeljile izključno na “dosežkih”.
- Preverjanje stališč študentov in profesorjev glede raznolikosti.
- Poročanje o študentih z “neprijaznimi stališči do ameriških vrednot”.
- Zagotavljanje “pluralnosti mnenj” na vseh oddelkih.
- Najem zunanjega revizorja za pregled programov.
- Ukinitev politik in programov za spodbujanje raznolikosti.
- Prepoved financiranja določenih študentskih skupin.
- Prepoved nošenja zaščitnih mask na univerzi.
- Polno sodelovanje z ministrstvom za domovinsko varnost.
Harvardova obramba in posledice
Garber je v odzivu poudaril, da univerza resno jemlje boj proti antisemitizmu, a meni, da večina zahtev Bele hiše ni povezana s tem ciljem. Po njegovem mnenju gre za poskus neposrednega urejanja “intelektualnih pogojev” na univerzi. Opozoril je, da odtegnitev sredstev ogroža ne le delovanje univerze, ampak tudi “zdravje in dobrobit milijonov” ter “gospodarsko varnost države”.
Incident na Harvardu je le zadnje poglavje v širši kampanji Trumpove vlade proti ameriškim univerzam, še posebej tistim iz prestižne skupine Ivy League. Pritiski so se okrepili po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 in valu propalestinskih protestov, ki so sledili.
Pred Harvardom so zvezna sredstva že zamrznili univerzam Columbia, Pennsylvania, Brown, Princeton, Cornell in Northwestern. Columbia je delno popustila pod pritiskom, vendar so ji sredstva kljub temu ostala zamrznjena.
Podpora in kritike Harvarda
Harvardova poteza je sprožila val podpore s strani skupine vplivnih diplomantov, ki pozivajo k uporu proti “nezakonitim zahtevam”. Ameriško združenje univerzitetnih profesorjev (AAUP) je vložilo tožbo za izpodbijanje vladnih ukrepov. Medtem ko demokrati, kot je senator Bernie Sanders, pozdravljajo “Harvardov pogum”, republikanci, kot je kongresnica Elise Stefanik, zahtevajo popolno ukinitev zveznega financiranja univerze.
Harvard, ki ima največji univerzitetni finančni sklad na svetu, s 50 milijardami dolarjev, se zdi finančno pripravljen na to bitko. Poteza Bele hiše pa je sprožila tudi proteste na univerzi in številne razprave o akademski svobodi.
Spletno uredništvo
