V poglobljenem intervjuju za časnik Večer, premier dr. Robert Golob zastavlja jasne smernice za leto 2026. Predstavil je svoj mandat kot enega najbolj reformno usmerjenih v zadnjih treh desetletjih, v primerjavi s preteklimi obdobji, ki so bila zaznamovana s konflikti, represijo in političnimi obračuni.
Golob poudarja, da je Slovencem dovolj histerije pri vladanju in zlorabe institucij proti ljudem ter izpostavlja dosežke, ki dokazujejo drugačen model oblasti: mirne ulice, rekordne gospodarske dobičke, zmanjševanje javnega dolga, zdravstvene reforme in napredek pri dolgotrajni oskrbi ter projektih od Maribora do Primorske.
Razumevanje odprte družbe in dialoga
Golob razloži, da ga z Janezom Janšo ne loči le politika, ampak predvsem vrednote, kot so razumevanje odprte družbe, dialoga in načina ravnanja države z ljudmi. Medtem ko v Mariboru že svetijo praznične luči, premier poudarja, da so “darila” mestu v tem mandatu predvsem konkretni razvojni projekti, ne pa zgolj simbolika.
Mariboru pripisuje vlogo razvojnega središča nacionalnega pomena, ne le status “drugega največjega mesta”. Vlada je po njegovih besedah jasno prepoznala njegovo vlogo v tem mandatu.
Ključni projekti in razvojne naložbe
Med ključnimi projekti Golob izpostavlja dokončanje finančne konstrukcije za Rotovž, sporazum o ureditvi zemljišč med mestom in državo ter podporo olimpijskim igram evropske mladine OFEM. Osrednje razvojne naložbe vključujejo širitev Fakultete za zdravstvene vede, center odličnosti za fotonske, mikro in nano tehnologije, superračunalnik ter Rotovž, ki naj bi postal “štajerski Cankarjev dom”.
Pri železnici napoveduje ambicijo, da bi sodobna hitra povezava Ljubljana–Maribor postala realnost do leta 2040, tudi zaradi dodatnih evropskih sredstev.
Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Golob vidi nedavni referendum kot civilizacijsko vprašanje, ne politično. Zakon je bil posledica pobude civilne družbe in jasne volje ljudi na posvetovalnem referendumu.
Priznava, da predlog ni dobil zadostne podpore in morda ni bil dovolj dobro pripravljen, vendar leto pred volitvami vidi kot priložnost za iskanje širšega soglasja, predvsem z zdravstveno stroko. Verjame, da se bo Slovenija s to tematiko še ukvarjala, ko bo zanjo dovolj zrela.
Šutarjev zakon: Varnost za vse
Golob zagovarja Šutarjev zakon kot odgovor na nasilje in občutek nekaznovanosti, ne kot zakon proti Romom. Tragedija iz Novega mesta je bila zanj trenutek, ko je bilo treba “reči dovolj nasilju”.
Zakon po njegovih besedah ne obravnava romske problematike, ampak nasilništvo, varnost in zaščito žrtev. Napoveduje tudi neodvisno skupino strokovnjakov, ki bo spremljala rezultate.
Božičnica in gospodarstvo
Golob kritizira najbogatejše lastnike podjetij, ki nasprotujejo obvezni božičnici. Poudarja, da je bila lani, ko je bila božičnica prostovoljna, izplačana le 42 odstotkom zaposlenih v gospodarstvu, kljub temu da je le približno desetina podjetij v izgubi.
Obvezna božičnica je predstavljena kot davčna razbremenitev plač, saj se država odpoveduje davkom in prispevkom.
Reforme brez primere
Golobov mandat izpostavlja kot obdobje, v katerem so se lotili tem, ki so bile desetletja odrinjene. Med dosežke uvršča plačno reformo v javnem sektorju, prehod na plačilo bolnišnic po dejanskih stroških, digitalizacijo in dolgotrajno oskrbo.
Cilj je, da bo vsak, ki je delal 40 let, lahko iz pokojnine sam pokril standardno oskrbo, brez finančnega bremena za družino.
Življenje v normalni državi
Na očitke o konfliktih Golob odgovarja, da danes živimo v normalni državi. Policija ne preganja ljudi zaradi sendvičev ali branja ustave pred parlamentom, vodni top je bil uporabljen za gašenje požara na Krasu, ne proti protestnikom. Postopke proti sebi vidi kot dokaz, da sistem deluje.
Vrednote pred politiko
Razliko med njim in Janšo vidi predvsem v vrednotah. Golob zagovarja odprto družbo, dialog in osebno svobodo, medtem ko Janšev pristop označuje kot populističen, ki ljudem jemlje občutek avtonomije.
Zavrača, da bi antijanšizem postal glavna predvolilna karta, odločalo bo vprašanje, ali je vlada ljudem konkretno olajšala življenje.
Koalicijo opisuje kot stabilno, kljub medijskim naracijam. Odnose s SD in Levico razume kot partnerstvo s skupnimi cilji. Pred volitvami izpostavi le en cilj: nadaljevanje mandata v isti koaliciji.
Spletno uredništvo
