Globalna kriza zavržene hrane: Grozljive številke in nuja po spremembah
Vsak dan po svetu zavržemo neverjetno količino hrane – več kot milijardo obrokov. Ta zaskrbljujoča statistika velja tako za bogate kot revne države. Združeni narodi opozarjajo, da medtem več kot 730 milijonov ljudi po svetu trpi za lakoto. Poleg tega zavržena hrana prispeva k podnebni krizi, saj z odpadki zavržemo tudi vire in energijo, vloženo v njeno proizvodnjo, kar pospešuje globalno segrevanje.
Po podatkih Združenih narodov indeks odpadne hrane razkriva, da na svetu zavržemo povprečno skoraj petino užitne hrane. V letu 2026 poročilo vključuje podatke iz 100 držav, kar kaže na resnost problema. Ob tem grozljivem dejstvu več kot 730 milijonov ljudi še vedno živi v lakoti.
Slovenski dan brez zavržene hrane
24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Ta pobuda spodbuja odgovorno ravnanje s hrano, saj želi ljudi, organizacije in institucije motivirati k bolj premišljenemu načrtovanju nakupov, porabi in shranjevanju živil. Takšne preproste spremembe lahko znatno zmanjšajo količino zavržene hrane.
Statistični podatki o prehrani v Sloveniji
V letu 2024 je povprečen prebivalec Slovenije imel na voljo 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. V primerjavi s preteklimi leti so se količine nekaterih živil povečale, medtem ko so se druge zmanjšale, kar kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Porast cen živil
V primerjavi z marcem preteklega leta so se cene živil povečale za skoraj 3 %. Največ so se podražili sadje in oreščki (11 %), sledili so meso in mesni pripravki (7 %), ter mleko z mlečnimi izdelki in jajca (2 %). Na drugi strani so se pocenila živila v skupini olja in maščobe (4 %) ter sladki izdelki (3 %).
Odpadna hrana v Sloveniji
V letu 2024 je bilo v Sloveniji zavrženih skupno 168.000 ton hrane, kar predstavlja 79 kg na prebivalca. Največ hrane je bilo zavržene v gospodinjstvih (44 %), sledijo gostinstvo in strežba (32 %), proizvodnja hrane (15 %), najmanj pa trgovina z živili (9 %). Dnevno prebivalec Slovenije zavrže približno 100 g hrane, od tega 31 g užitnega dela.
Evropski kontekst zavržene hrane
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v EU povprečno zavrženih 129 kg hrane na prebivalca, od tega več kot polovica v gospodinjstvih (69 kg). Najmanj odpadne hrane na prebivalca je bilo v Španiji (26 kg), Sloveniji (34 kg) in Bolgariji (41 kg), največ pa na Portugalskem (122 kg), v Romuniji (103 kg) in Italiji (98 kg).
Spletno uredništvo Goriške novice
