Garje se širijo po Sloveniji: Kako se zaščititi pred okužbo?
Porast okužb v Sloveniji s parazitom garij je zaskrbljujoč, zlasti v ljubljanski zdravstveni regiji, poročajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Letos so zabeležili deset izbruhov v različnih ustanovah, vključno z domovi za starejše občane, vrtci in bolnišnicami. Okužbe beležijo tudi v drugih državah, pri čemer strokovnjaki ocenjujejo, da se po svetu letno okuži kar 300 milijonov ljudi. Zakaj se garje tako hitro širijo in kako se lahko zaščitimo?
Porast okužb v Sloveniji
Po podatkih NIJZ se je v Sloveniji letos z garjami okužilo 1078 ljudi, kar je precej več kot lani, ko so zabeležili 818 primerov. MMC poroča, da so septembra lani odkrili 77 primerov, letos pa kar 155. Prišlo je do desetih izbruhov, od tega trikrat v domovih starejših občanov, dvakrat v vrtcih in nastanitvenih objektih, pa tudi v bolnišnici, socialno-zdravstvenem zavodu in v eni družini.
“V zadnjih dveh letih smo zaznali znatno povečanje prijav garij med splošnim prebivalstvom v Sloveniji. Leta 2024 se je število prijav povečalo za 41 odstotkov, prejeli smo 805 prijav. Okužbe se najpogosteje pojavljajo pri mladih med 15 in 24 let, sledijo starostne skupine od 25 do 34 let in od 4 do 15 let,”
— NIJZ
Razumevanje garij
Garje so zelo nalezljive in se širijo predvsem ob tesnih stikih med ljudmi. Okužba se prenese prek neposrednega stika s kožo, dolgotrajnega držanja za roke, skupnega spanja ali spolnih stikov. Priložnostni dotiki, kot so rokovanje ali objem, običajno ne predstavljajo nevarnosti. Možen je tudi posreden prenos prek perila, brisač ali posteljnine zbolelega, čeprav je ta manj verjeten.
Prvi znak okužbe je srbež. Pri prvokratni okužbi se srbenje in kožne spremembe pojavijo po štirih do šestih tednih, pri že prej okuženih pa po enem do štirih dneh. Srbež se najprej pojavi na posameznih delih telesa, nato pa se razširi po celem telesu, zlasti na predelih glave, vratu in hrbta. Paraziti povzročajo kožne spremembe, ki se najpogosteje pojavijo na mehkih in tankih predelih kože, kot so med prsti, na notranji strani zapestja, na komolcih, kolenih in okoli popka. Na NIJZ opozarjajo, da odsotnost srbeža ne izključuje bolezni, saj se pri nekaterih, kot so starejši bolniki in dojenčki, srbež sploh ne pojavi.
Skrivanje in zapleti
Skrivanje bolezni lahko privedejo do resnih zapletov. Garje niso bolezen, ki bi prizadela le ljudi s socialnega dna, kar je pogosta zmota. Okužba ne izbira, prizadene lahko vsakogar. Če se garje ne zdravijo, se lahko širijo na druge družinske člane. Pomembno je obvestiti vse, s katerimi je bil oboleli v tesnem stiku, vključno z družino, spolnimi partnerji, sošolci in vzgojitelji.
Oboleli mora nujno poiskati zdravniško pomoč. Nezdravljene garje lahko povzročijo hujše oblike bolezni ali zaplete, kot sta impetigo in gnojno vnetje kože. NIJZ priporoča, da se hkrati zdravijo vsi člani družine in ljudje, ki so bili v stiku z bolnikom, da bi se izognili ponovni okužbi. Tudi po uspešnem zdravljenju lahko mrtvi delci pršic v koži povzročajo preobčutljivostne reakcije, kar lahko srbež podaljša še za dva do tri tedne. Za lajšanje srbenja zdravniki predpisujejo zdravila, ki ga umirijo. Bolniki morajo nanesti predpisano mazilo po celem telesu in postopek ponoviti čez en teden. Pomembno je tudi oprati posteljnino, brisače in oblačila.
