Finančni primanjkljaj v dolgotrajni oskrbi že naslednje leto!

Dolgotrajna oskrba v domovih za starejše, ki naj bi po načrtih vlade že v nekaj tednih začela delovati, obljublja znatno zmanjšanje stroškov za približno 20.000 stanovalcev. Od januarja prihodnje leto bodo stanovalci plačevali le za bivanje in prehrano, saj bo stroške dolgotrajne oskrbe kril prispevek, ki ga plačujemo od julija letos. Vendar pa napovedi zdravstvene zavarovalnice kažejo, da bo v blagajni za dolgotrajno oskrbo že naslednje leto primanjkovalo sredstev. Prispevek bo zbral 650 milijonov evrov, poraba pa bo dosegla 723 milijonov.

V letošnjem letu je bilo v blagajni zbranih 258 milijonov evrov, od katerih bo zavarovalnica porabila 171 milijonov. Največ, 112 milijonov evrov, bo namenjenih dodatku za pomoč in postrežbo. Slabih 37 milijonov bo namenjenih kadru, 14,6 milijonov za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, več kot štiri milijone za e-oskrbo in 3,5 milijonov za stroške zavarovalnice, kot je poročal časnik Finance. Ker vse storitve še niso zagotovljene, bo v blagajni ostalo 87 milijonov evrov.

Poraba sredstev za dolgotrajno oskrbo v letu 2025:

• 112 milijonov evrov za dodatek za pomoč in postrežbo
• 36,8 milijonov evrov za sofinanciranje dodatnih stroškov dela izvajalcem
• 14,6 milijonov evrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu
• 4,1 milijonov evrov za izvajanje e-oskrbe
• 3,5 milijonov evrov za stroške službe ZZZS

Razlika: +87 milijonov evrov

“Mislim, da imamo stvari pod kontrolo. Res je to ogromen projekt,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, ki je prepričan, da nič več ne more ogroziti 1. decembra, ključnega datuma, ko mora dolgotrajna oskrba zaživeti.

Prehod v novi sistem dolgotrajne oskrbe

Skoraj vsi od približno 20.000 stanovalcev domov za starejše so že podpisali soglasje za prehod v nov sistem dolgotrajne oskrbe. V Hrastniku od 130 stanovalcev čakajo le še na soglasje enega stanovalca.

“Tudi s to osebo smo v kontaktu in so nam že obljubili, da bodo poslali, vendar še nismo dobili. Tako da pričakujemo zdaj en dan, da bomo imeli vsa soglasja,” je dejal direktor DSO Hrastnik Borut Vidmar.

Poseben zakon, ki ga bodo v parlamentu potrjevali prihodnji teden, bo omogočil, da bodo v nov sistem vključeni tudi tisti, ki ne zmorejo več sami odločati o sebi.

“Postopki za dodelitev skrbništva so v Sloveniji precej dolgi in če ne bi tukaj zakonsko posegli, bi lahko tisti, ki potrebujejo skrbništvo, predolgo čakali,” je pojasnil Omladič.

Finančni izzivi in rešitve

Za večino stanovalcev, ki potrebujejo veliko oskrbe in plačujejo povprečno 1.300 evrov mesečno, bodo položnice po novem letu občutno nižje. Plačevali bodo samo namestitveni del, ki znaša 772 evrov mesečno.

“Seveda, zdaj bodo pa ti računi bistveno manjši, saj bodo plačevali samo namestitveni del,” je potrdil Vidmar.

Zavarovalnica načrtuje, da bo prihodnje leto zbrala 650 milijonov evrov, a jih bo porabila 723 milijonov. 73-milijonski primanjkljaj bodo pokrili z letošnjim ostankom, vendar se pojavljajo vprašanja o prihodnosti financiranja.

“Že v tem trenutku se en del storitev pokriva iz proračuna. V prihodnje pa bo to razmerje takšno. To pomeni, da velika večina storitev je financiranih iz zavarovanja, en del pa iz proračuna,” je pojasnil Omladič.

Za dolgotrajno oskrbo je vsako leto predvidenih do 190 milijonov dodatnih proračunskih sredstev. Če bo tega denarja zmanjkalo, bodo uporabniki po letu 2028, če bo potrebno, storitve doplačevali.

“Trenutno je vse nastavljeno tako, da je sistem vzdržen. Glejte, jaz tega ne bi komentiral. V nekaterih državah, kot je recimo Nemčija, je višji kot v Sloveniji. Vse je odvisno od naše družbene, politične odločitve,” je dodal Omladič.

Stanje na centrih za socialno delo

Doslej so centri za socialno delo prejeli 12.264 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Po začetnih težavah z informacijskim sistemom so do danes izdali 3.305 odločb.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana