Iz lokalnih medijev

Šokantna rast brezdomstva med najstniki in družinami v Ljubljani

V slovenski prestolnici se brezdomstvo širi tudi med najstnike in družine z otroki. Nova raziskava, ki je del mednarodnega projekta EU Homelessness Counts, je razkrila zaskrbljujoče podatke o brezdomstvu v Sloveniji. Raziskava, ki je prva te vrste v Sloveniji z usklajeno evropsko metodologijo, vključuje podatke 426 uporabnikov socialnovarstvenih programov, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov.

V Ljubljani je večina brezdomcev moških (69,7 odstotka) in samskih (66,5 odstotka). Pomembno dejstvo je, da 18,4 odstotka vseh brezdomcev predstavljajo družine z otroki. Kar polovica brezdomnih oseb (50,5 odstotka) spada v starostno skupino od 30 do 49 let, medtem ko je 15 odstotkov mlajših od 30 let. Zaskrbljujoče je, da so na terenu opazili tudi mladoletne osebe brez doma, ki pa jih zaradi metodologije niso intervjuvali.

Največ brezdomcev je brez doma že več kot pet let (43,7 odstotka), kar kaže na dolgotrajno socialno izključenost. Glavni razlogi za brezdomstvo so družinske težave (41,8 odstotka) in finančne težave (32,9 odstotka). Večina brezdomcev (73,9 odstotka) je bila rojena v Sloveniji.

Kje živijo brezdomci?

Raziskava je pokazala raznolikost življenjskih pogojev brezdomnih oseb. Velik delež brezdomcev (29,2 odstotka) je vključen v programe začasnih nastanitev, 18,8 odstotka jih prenočuje na javnih prostorih, četrtina (25,6 odstotka) pa živi v nekonvencionalnih bivališčih.

Nevidno brezdomstvo: Skrit problem

Mnogi prebivalci povezujejo brezdomstvo z ljudmi, ki spijo na ulicah, vendar raziskovalci poudarjajo, da je problem veliko širši in pogosto neviden. Mnogi bivajo pri sorodnikih ali prijateljih brez stalnega prebivališča. To je najtežje dosegljiva kategorija brezdomcev, ki pogosto še nima stika z organizacijami.

Eden izmed glavnih ciljev socialnih programov je trajni izhod iz brezdomstva, vendar so ti prehodi v Ljubljani redki. Pomanjkanje dostopnih in dolgoročno vzdržnih oblik nastanitve je ključna ovira. Trenutno razpoložljive oblike pomoči temeljijo na začasnih rešitvah, ki ne omogočajo dolgoročne stanovanjske varnosti, kar je ključno za trajni izhod iz brezdomstva.

Potencialni modeli za rešitev

Implementacija modela “stanovanje najprej” (Housing First), ki je v mnogih evropskih državah uspešen, je v Sloveniji še vedno omejena. Brezdomci ostajajo ujeti v krogu začasnih rešitev, kar pomeni, da pomoč obstaja, vendar ne vodi do stabilnega in samostojnega življenja.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana

Povezane objave

Back to top button