Nemčija, Francija in Velika Britanija so predstavile alternativni mirovni načrt za Ukrajino, ki je odgovor na kritiziran ameriški predlog, za katerega mnogi trdijo, da predstavlja zgolj ruske želje. Ta protipredlog jasno zavrača ozemeljske koncesije Rusiji in omili predlagane omejitve Nata, pri čemer vztrajajo, da je mogoče pogajanja o meji začeti šele po doseženem premirju. V luči zadnjih dogodkov je pomembno izpostaviti, da so Združene države Amerike svoj mirovni načrt, ki je sprožil burne odzive zahodnih držav, predložile Moskvi in Kijevu prejšnji teden.
Na vrhu G20 v Južni Afriki so evropski voditelji, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, skupaj z Evropsko unijo, Kanado in Japonsko, izrazili potrebo po izboljšavah ameriškega dokumenta. Njihova skupna izjava je opozorila na nesprejemljivost spremembe mej z uporabo sile in izrazila zaskrbljenost zaradi predlaganih omejitev za ukrajinske oborožene sile.
Ameriški načrt v 28 točkah predvideva predajo Krima, Donecka in Luganska Rusiji ter znatno zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil, prav tako pa pogojuje, da se Ukrajina ne pridruži Natu. Prav te točke so spodbudile evropske države, da predstavijo lastni protipredlog, ki ga je pridobil Reuters. Po poročanju CNN evropski predlog ponuja pomembne spremembe, med katerimi je omilitev retorike o omejevanju vloge zveze Nato v Evropi. Evropski predlog je odstranil omembe ozemeljskih koncesij, ki jih je ameriški dokument implicitno priznal Rusiji. Predlog predvideva, da se najprej doseže prekinitev ognja, šele nato pa se pričnejo pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, pri čemer trenutna frontna črta služi kot izhodišče.
V evropskem predlogu je črtana tudi zahteva, da Ukrajina izvede volitve v 100 dneh po sklenitvi mirovnega sporazuma. Namesto tega predlagajo izvedbo volitev takoj, ko bo to mogoče. Prav tako so odstranili vse omembe ameriško-ruskih investicijskih struktur, evropske države pa vztrajajo, da mora Rusija plačati vojno odškodnino Ukrajini. Kar zadeva vojaške sile, evropski predlog določa, da naj ukrajinska vojska v času miru ne presega 800.000 pripadnikov, kar ustreza trenutni velikosti njenega aktivnega osebja, medtem ko je ameriški načrt predvideval zmanjšanje na 600.000. Evropski predlog vključuje tudi ponovne potrditve suverenosti Ukrajine, sklenitev celovitega sporazuma o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in zvezo Nato, ter poudarja pomen dialoga med Rusijo in zvezo Nato za obravnavo vseh varnostnih pomislekov.
Varnostna jamstva za Ukrajino vključujejo določbo, da v času miru Natove enote ne bodo trajno nameščene na ukrajinskem ozemlju, medtem ko bodo Natovi lovci nameščeni na Poljskem. ZDA bodo zagotavljale varnostna jamstva v skladu s 5. členom severnoatlantske pogodbe, pri čemer bo za to jamstvo ZDA prejela kompenzacijo. Če Ukrajina napade Rusijo, bo izgubila to jamstvo, medtem ko bo v primeru napada Rusije na Ukrajino sledil usklajen vojaški odziv in ponovno uvedba globalnih sankcij.
Ukrajina bo imela možnost članstva v Evropski uniji in bo v vmesnem času imela prednostni dostop do evropskega trga. Protipredlog vključuje obsežen globalni paket za obnovo Ukrajine, ki vključuje razvojni sklad za hitro rastoče panoge, sodelovanje z ZDA pri obnovi ukrajinske plinske infrastrukture ter skupna prizadevanja za obnovo vojno prizadetih območij. Rusija bo postopoma znova vključena v svetovno gospodarstvo, pri čemer bo rahljanje sankcij potekalo v več fazah. Združene države in Rusija se bodo dogovorile za dolgoročni sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki vključuje skupne projekte na področju energije, naravnih virov in tehnologije.
Načrt predvideva, da bo Ukrajina v celoti obnovljena in prejela finančno odškodnino, vključno z zamrznjenim ruskim državnim premoženjem. Skupna varnostna delovna skupina bo spodbujala izvajanje vseh določb sporazuma. Rusija bo uzakonila politiko neagresije do Evrope in Ukrajine, obe strani pa sta se zavezali, da ne bosta spreminjali dogovorov o prihodnjih ozemeljskih ureditvah z uporabo sile. Ukrajina se zavezuje, da ne bo poskušala povrniti okupiranih ozemelj z vojaškimi sredstvi, medtem ko bodo pogajanja o zamenjavi ozemelj temeljila na trenutni frontni črti. Sporazum vključuje tudi humanitarne določbe, kot so izmenjava vseh preostalih ujetnikov, vrnitev civilnih zapornikov in talcev, ter ukrepi za obravnavo trpljenja žrtev konflikta.
Na koncu bo mirovni odbor, pod vodstvom predsednika Donalda J. Trumpa, nadzoroval izvajanje sporazuma, ki bo pravno zavezujoč in predvideva sankcije za kršitve. Ko vse strani pristanejo na memorandum, bo prekinitev ognja začela veljati takoj, ko se obe strani umakneta na dogovorjene točke.
Spletno uredništvo
