Evropska vesoljska uredba: Nova pravila za varnejše vesolje
V luči novih geopolitičnih in gospodarskih razmer se vesolje vse bolj uveljavlja kot strateško pomembno področje. Evropska komisija je zato pripravila predlog Evropske vesoljske uredbe, katere namen je okrepiti neodvisnost Evrope, zagotoviti večjo varnost in izkoristiti prednosti enotnega trga.
Uredba naj bi prinesla strožja pravila obveščanja o vesoljskih objektih, zahteve glede upravljanja vesoljskih odpadkov, uvedbo obveznih ukrepov za kibernetsko varnost ter vzpostavitev enotnega trga za vesoljske storitve in podatke za vse članice EU. Kljub ambicioznim ciljem pa predlog spremljajo številni zadržki držav članic in kritike Združenih držav Amerike, ki menijo, da je uredba usmerjena proti interesom ameriških korporacij.
Kritike in pomisleki držav članic
Evropska vesoljska uredba, ki je prvi poskus celovite regulacije vesoljskih dejavnosti na ravni EU, je naletela na mešane odzive. Slovenija, denimo, ni povsem zadovoljna s predlogom, saj izpostavlja pomanjkljivo pravno podlago in potrebo po izvzetju kazenskih določb. Vodja slovenske vesoljske pisarne, Tanja Permozer, je poudarila: “Ni prave pravne podlage in treba je izvzeti kazenske določbe.” Poleg tega Slovenija opozarja na vprašanja varnosti, predkazenskega pregona in nacionalne varnosti.
Vloga Evropske vesoljske agencije in mehanizem geografskega povračila
Ključnega pomena za Slovenijo je tudi povezava z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in mehanizem geografskega povračila, ki omogoča, da se finančni prispevki držav povrnejo v obliki industrijskih pogodb za njihova podjetja. Tanja Permozer je pojasnila, da “prav zaradi tega mehanizma manjše države, kakršna je Slovenija, ali srednje velike dobivajo projekte v okviru ESA in so zaradi razvoja in pridobivanja teh projektov tudi uspešne na svetovnem trgu.”
Pomen prometnih pravil in upravljanja vesoljskih odpadkov
Evropska vesoljska uredba prinaša tudi pomembne novosti, kot so prometna pravila v vesolju in ukrepi za preprečevanje trkov ter vesoljskih smeti. Vodja slovenske vesoljske pisarne poudarja, da “veliki že imajo svoje satelite v orbiti. Ogromno je tudi smeti. Če želijo male države izstreljevati svoje satelite, bo treba urediti, da se ne ustvarijo dodatne smeti.” Evropska vesoljska agencija že ima pogodbo o ničelnih vesoljskih odpadkih, k kateri naj bi se Slovenija pridružila letos ali prihodnje leto.
Prihodnost Evropske vesoljske uredbe
Po načrtih naj bi Evropska vesoljska uredba začela veljati šele leta 2030, kar daje državam članicam čas za prilagoditve in usklajevanje različnih interesov. Kljub izzivom in kritikam, ki spremljajo ta obsežen projekt, ostaja uredba ključni korak k bolj urejenemu in varnemu vesoljskemu prostoru, ki bo omogočal nadaljnji tehnološki napredek in gospodarsko rast Evrope.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
