Danski predlog, ki predvideva popoln nadzor nad komunikacijskimi platformami, je naletel na močne odzive v Evropski uniji. Predlagani ukrepi, ki naj bi zaščitili otroke pred spletnimi zlorabami, so sprožili resne pomisleke glede kršenja osnovnih pravic. Slovenska vlada meni, da je predlog “izjemno problematičen”. Predsedujoča Danska si prizadeva za uvedbo teh ukrepov do konca leta 2025, vendar je razprava še vedno odprta.
Danski predlog o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok na spletu (CSAM) predvideva obsežno skeniranje zasebnih sporočil, vključno s šifriranimi platformami kot so Signal, Discord in WhatsApp. Podpira ga 15 držav članic, med njimi Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija in Španija. Vendar pa je šest držav, vključno z Avstrijo in Nizozemsko, odločno proti.
Kritike in pomisleki
Nasprotniki opozarjajo na neskladnost predloga s 7. členom Listine o temeljnih pravicah EU, ki varuje pravico do zasebnosti. Kritiki poudarjajo, da bi lahko umetna inteligenca povzročila napačne pozitivne rezultate, kar bi nedolžne uporabnike izpostavilo lažnim obtožbam. Naslednja razprava o tem vprašanju bo potekala 14. oktobra na srečanju Sveta EU.
Slovensko stališče
Slovenska vlada je izrazila resne pomisleke glede danskega predloga. Kot pojasnjujejo v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), je Slovenija v pogajanjih izpostavila varstvo temeljnih človekovih pravic in sorazmernosti. Slovenija želi jasna pravila in zaščitne ukrepe za zagotovitev ravnovesja med pravico do zasebnosti in potrebo po zaščiti otrok.
Vloga informacijske pooblaščenke
Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik poziva k vključitvi varovalk za preprečevanje neupravičenega množičnega nadzora. Evropski odbor za varstvo podatkov je že predlagal spremembe, da bi predlog uredbe bil skladen z načeli nujnosti in sorazmernosti. Virant Burnik poudarja, da je treba pravice uporabnikov zaščititi in uravnotežiti z javnim interesom zaščite otrok.
Postopek izdaje odredb o zaznavanju je eden izmed največjih pomislekov pooblaščenke. Evropski parlament je predlagal, da se odredbe ne bi nanašale na šifrirane komunikacije, a potreben bo še nadaljnji dialog, da se zagotovi skladnost ukrepov z EU listino o temeljnih pravicah.
Spletno uredništvo
