Evropska komisija razmišlja o omilitvi prepovedi klasičnih vozil

Evropska komisija je predlagala omilitev prepovedi prodaje vozil z notranjim izgorevanjem po letu 2035, kar bi lahko močno vplivalo na prihodnost avtomobilizma v Evropi. Ta odločitev bi imela daljnosežne posledice za voznike, industrijo in slovenska podjetja, ki dobavljajo avtoindustriji.

Zdi se, da se bo realnost, v kateri bi v prihodnjih letih kupovali le še električne avtomobile, preoblikovala.

Razlogi za omilitev prepovedi

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra pojasnjuje, da je ključnega pomena, da Evropa ostane konkurenčna na globalnem trgu. Medtem ko Kitajska agresivno napreduje na področju električnih vozil in baterij, ZDA prehitevajo Evropo v produktivnosti in inovacijah. Predlog Evropske komisije si prizadeva zagotoviti evropskim avtomobilistom večjo fleksibilnost, ne da bi to ogrozilo zelene cilje.

“Fleksibilnosti, ki jih uvajamo, tega cilja ne postavljajo pod vprašaj. Vse morebitne dodatne emisije, ki bi jih te fleksibilnosti lahko povzročile, bo treba v celoti nadomestiti vnaprej, in te fleksibilnosti se bodo nanašale predvsem na 10 odstotkov emisij do leta 2035,” je poudaril evropski komisar za industrijo Staphane Sejourne.

Posledice za avtomobilsko industrijo

Predlog predvideva, da bi se do leta 2035 emisije ogljikovega dioksida zmanjšale na 90 odstotkov, preostalih deset odstotkov pa bi morali proizvajalci nadomestiti z uporabo nizkoogljičnega jekla ali trajnostnih obnovljivih goriv. Predlog vključuje tudi posebno kategorijo za male električne avtomobile dolge do 4,2 metra.

Vendar slovenski avtomobilski grozd opozarja, da ukrep ne bo imel želenega učinka brez dodatnih spodbujevalnih ukrepov Evropske unije in držav članic. Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev, poudarja, da je zeleni prehod povzročil veliko škodo, ne samo velikim avtomobilistom, ampak tudi dobaviteljem. Po njegovem mnenju je treba sprejeti dodatne ukrepe za obnovitev konkurenčnosti.

Slovenski avtomobilski trg

Po podatkih Spirita avtomobilska industrija v Sloveniji ustvarja približno 10 odstotkov bruto domačega proizvoda in skoraj 25 odstotkov slovenskega izvoza. Trobiš opozarja na pomembnost zelenega prehoda, vendar poudarja, da je treba najti ravnotežje med trajnostnimi cilji in ekonomskimi interesi.

“Zeleni prehod je za nas vse na svetu zelo pomemben, vendar moremo vedeti, ne za vsako ceno,” pravi Trobiš. Dodaja, da je treba Evropo spet postaviti na zemljevid konkurenčnosti s postavitvijo novih in inovativnih izdelkov na trg.

Prihodnost električnih vozil

Evropska komisija obljublja, da bo v naslednjih dveh letih na evropski trg prišlo 200 novih električnih modelov. Tudi polnilna infrastruktura hitro napreduje. Predloge komisije morajo zdaj pregledati in potrditi države članice in Evropski parlament.

Strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez opozarja, da leto 2035 ni tako blizu, kot se morda zdi, in da je nakup novega avtomobila, bodisi električnega, bencinskega, dizelskega ali hibridnega, še vedno smiselna odločitev, če ustreza potrebam posameznika. Poudarja, da so vsi novi avtomobili okoljsko boljši od preteklih.

Globalni vidik in prihodnost

Brglez izpostavlja, da se Evropa z odpovedjo bencinskemu motorju sooča z resnimi izzivi, saj Kitajska ne bo sledila temu zgledu. Kitajska proizvaja napredne bencinske in dizelske hibride za trge, kjer električni avtomobili še niso dostopni. Evropske blagovne znamke imajo zato izjemno priložnost za prodajo vozil z nizkimi izpusti na teh trgih.

V relativno kratkem času smo na slovenskem trgu dobili 15 novih avtomobilskih znamk, kar je za trg, ki letno proda med 50.000 in 60.000 avtomobilov, nevzdržno. Brglez opozarja na potrebo po stabilizaciji trga in resnem reševanju trenutnih izzivov.

Spletno uredništvo Goriške novice