Evropska komisija napoveduje hitre povezave: Ljubljana–Dunaj v 4 urah
Evropska komisija je razkrila ambiciozen načrt, s katerim naj bi do leta 2040 hitre železnice postale najhitrejša in najbolj trajnostna oblika potovanja po Evropi. Ta načrt predvideva skrajšanje potovalnih časov med ključnimi mesti, vključno s potovanjem med Ljubljano in Dunajem, ki bi se zmanjšal z več kot šestih ur na štiri ure in pol. Poleg tega bi bil nakup mednarodnih vozovnic poenostavljen, vlaki pa bi lahko na določenih odsekih dosegali hitrost več kot 250 kilometrov na uro.
Evropska komisija si prizadeva, da bi v naslednjih letih potovalne čase z vlaki skrajšala za polovico. Na primer, do leta 2030 bi potniki lahko potovali iz Berlina v Kopenhagen v štirih urah namesto sedmih, iz Pariza v Rim v manj kot devetih urah (v primerjavi z današnjimi 10 urami in 50 minutami), in občutno skrajšanje časa je načrtovano tudi na relaciji Budimpešta–Bukarešta, kjer bi se potovanje skrajšalo z 15 ur na 6 ur in 15 minut. Ljubljana in Dunaj bi bila povezana v štirih urah in pol, danes pa ta pot traja več kot šest ur. Do leta 2035 bi bila tudi Sofija in Atene oddaljeni le šest ur vožnje z vlakom, v primerjavi z današnjimi 13 urami in 40 minutami.
Novosti v železniškem omrežju
Načrt vključuje tudi vzpostavitev novih železniških povezav po Evropi, vključno z novimi čezmejnimi povezavami v baltskih državah. Predlagana je povezava iz Varšave prek Vilne in Rige do Talina v manj kot osmih urah. Pariz bi bil povezan z Madridom in naprej v Lizbono, pri čemer naj bi vožnja trajala devet ur.
Izzivi pri primerjavi z letalskim prometom
Pod objavo načrta so se pojavili odzivi številnih uporabnikov, ki opozarjajo, da bo potovalni čas z vlakom še vedno precej daljši od letalskega. Na primer, potovanje z vlakom od Lizbone do Talina bo trajalo več kot 24 ur, medtem ko letalski poleti z enim prestopom trajajo med pet in devet ur. Podobno bi bila pot z vlakom iz Pariza do Aten precej zamudna. Uporabniki opozarjajo tudi na pogoste zamude vlakov po Evropi in se sprašujejo, ali bodo cene vozovnic dostopne za širšo javnost.
Izvedbeni načrt za hitrejše železnice
Evropska komisija poudarja, da gre za celovit načrt za razvoj hitrih železnic po celotni Evropi, s ciljem, da bi do leta 2050 EU postala ogljično nevtralna in globalno bolj konkurenčna. Načrt vključuje reševanje ozkih grl v železniškem prometu in omogočanje višjih hitrosti vlakov, kadar je to ekonomsko izvedljivo. Okrepili bi tudi zmogljivost regionalnih in nočnih vlakov. Pri razvoju povezav bi usklajevali vire financiranja, vključno z zasebnimi naložbami, ter poenotili železniške sisteme. To bo omogočilo lažji nakup vozovnic za mednarodna potovanja in enostavnejšo uporabo različnih železniških ponudnikov.
Po navedbah Evropske komisije bo okrepljen železniški sistem na stari celini omogočil tudi hitrejši prevoz vojakov in vojaške opreme skupaj s civilnim tovorom.
Spletno uredništvo
