Zlom kripto trga: Zakaj je prišlo do njega in kakšne posledice prinaša vlagateljem?
Vrednost kriptovalute bitcoin je danes prvič po več kot treh mesecih padla pod 80.000 dolarjev. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek nenapovedano uvedel 100-odstotne carine na uvoz kitajskih dobrin in obenem razglasil nove omejitve izvoza za “kritično programsko opremo”. Ta izjemna izjava je sprožila verižno reakcijo, ki je pretresla globalne trge.
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so padle, a bi verjetno padle še hitreje, če v času Trumpove objave newyorška borza ne bi bila zaprta. Kripto trg pa je doživel še večji udarec, saj so cene v 24 urah po objavi strmoglavile.
Mehanizem prisilnih prodaj
Dogodek, znan kot Flash Crash, je povzročil nenaden padec vrednosti žetonov, kar je sprožilo prisilne prodaje bitcoina in drugih kriptovalut. Borze so avtomatsko zaprle pozicije vlagateljev, ki so vlagali z izposojenimi sredstvi. Vrednost bitcoina je po prvi Trumpovi objavi začela padati, po drugi pa je dosegla novo dno.
Kot posledica padca vrednosti so vlagatelji, ki so uporabljali vzvod, izgubili sposobnost kritja svojih izgub, kar je sistem prisililo k prodaji kriptovalut po bistveno nižjih cenah. Tako so se pokrili dolgovi do upnikov. Val prisilnih prodaj je poglobil zlom cen.
V nekaj trenutkih so kriptovalute, kot sta bitcoin in ethereum, doživele velik padec, vendar pa so alternativne valute in memecoini dosegli še večje izgube, nekatere celo začasno ničelno vrednost.
Uničujoče posledice
V 24 urah je izginilo skoraj 800 milijard ameriških dolarjev (približno 690 milijard evrov), vlagatelji z izposojenimi sredstvi pa so izgubili 19 milijard dolarjev zaradi prisilnih prodaj.
Cene so se začele stabilizirati šele v ponedeljek, ko je Washington začel uporabljati bolj diplomatski ton glede Kitajske. Žal pa je 32-letni ukrajinski vlagatelj Konstantin Galish podlegel stresu situacije; našli so ga mrtvega v njegovem Lamborghiniju, kar mnogi povezujejo z njegovimi finančnimi težavami.
Učinki na običajne vlagatelje
Slovenski vlagatelji, ki so svoje prihranke vložili v kriptovalute, ne bi smeli panično prodajati. Če je nekdo vložil 1000 evrov, je lahko ob padcu vrednosti bitcoina za osem do devet odstotkov izgubil približno 90 evrov. Takšne hitro spreminjajoče se vrednosti zaradi političnih izjav so znane in služijo kot opomnik o nepredvidljivosti trga.
Izguba ostane zgolj teoretična, dokler vlagatelj ne proda svoje kriptovalute. Mnogi mali vlagatelji se odločijo za strategijo “HODL” (Hold On for Dear Life), kjer kljub padcu vrednosti ne prodajo svojih naložb, ampak upajo na dolgoročni dvig.
Sumljive aktivnosti in trgovanje na podlagi notranjih informacij
Medtem ko nekateri izgubljajo, drugi pridobivajo. Veliki vlagatelji ali “whales” so morda izkoristili situacijo ali pa so že vnaprej vedeli za padec kriptovalut. Še preden je Trump izdal drugo izjavo, so sredstva začela pritekati v denarnico neznanega vlagatelja, kar mu je omogočilo, da stavi na padec vrednosti kriptovalut.
Prodaja na kratko, kjer vlagatelji izposojajo in prodajajo kriptovalute, nato pa jih kupijo nazaj po nižji ceni, je prinesla velike dobičke za nekatere.
Časovna natančnost in sumljiva strategija
Prodaja na kratko sama po sebi ni sporna, vendar je v tem primeru presenetljiva izbira trenutka. Število špekulacij o padcu bitcoina je pred Trumpovo objavo naraščalo. Nenavadno je, da vlagatelj ni izplačal dobička po prvem padcu, ampak je nadaljeval s stavami. Zadnja prodaja na kratko se je zgodila minuto pred objavo Trumpove druge izjave na platformi Truth Social, ki je uvedla nove sankcije Kitajski.
Po objavi je vlagatelj prenehal s stavami in bil hitro poplačan. To je lahko rezultat izjemne finančne genialnosti ali pa sporne prakse, ki bi bila pri delnicah obravnavana kot trgovanje na podlagi notranjih informacij. V kripto svetu pa je to manj verjetno.
Spletno uredništvo
