Evropska centralna banka dvignila obrestne mere prvič po letu 2023
Evropska centralna banka (ECB) je danes napovedala dolgo pričakovano zvišanje glavnih evrskih obrestnih mer za 0,25 odstotne točke, kar pomeni prvi dvig po septembru 2023. Depozitna obrestna mera, ključna za denarno politiko evroobmočja, bo zdaj znašala 2,25 odstotka. Poleg tega sta bili obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila postavljeni na 2,40 oziroma 2,65 odstotka.
Te spremembe bodo stopile v veljavo 17. junija.
Razlogi za zvišanje obrestnih mer
ECB je svojo odločitev utemeljila z inflacijskimi pritiski, ki jih povzroča vojna na Bližnjem vzhodu. Različni scenariji razvoja tega konflikta kažejo na možne srednjeročne posledice za evroobmočje. ECB poudarja, da takšna odločitev omogoča boljšo pripravljenost na morebitne ekonomične nepredvidljivosti.
“Vnaprej se ne zavezujemo nobeni določeni poti denarne politike,” je izjavila Christine Lagarde, predsednica ECB. “Pripravljeni smo prilagoditi vse instrumente, da zagotovimo stabilnost inflacije in nemoteno delovanje denarne politike.”
Gibanje inflacije in gospodarska rast
ECB je danes predstavila tudi najnovejše napovedi gibanja inflacije v evroobmočju. Pričakuje se, da bo rast cen življenjskih potrebščin letos dosegla 3,0 odstotka, nato pa se bo znižala na 2,3 odstotka v letu 2027 in na 2,0 odstotka v letu 2028. V primerjavi z marčevsko napovedjo, ki je predvidevala inflacijo pri 2,6 odstotka za leto 2023, so te številke nekoliko višje, predvsem zaradi dviga cen energentov.
Inflacija brez energentov in hrane naj bi letos in prihodnje leto znašala v povprečju 2,5 odstotka, leta 2028 pa 2,2 odstotka. Visoke cene energije lahko pospešijo širšo inflacijo, kar bo ECB skrbno spremljala, da bi ocenila vplive na cenovno politiko in gospodarsko dinamiko.
Projekcije gospodarske rasti
Gospodarska rast v evroobmočju naj bi po zadnjih projekcijah letos dosegla 0,8 odstotka, do leta 2027 1,2 odstotka in leta 2028 1,5 odstotka. Marčevska napoved je bila nekoliko bolj optimistična, saj je predvidevala rast pri 0,9 odstotka za leto 2023. Rast je bila upočasnjena zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki vpliva na surovinske trge, dohodke prebivalstva in splošno zaupanje.
Po besedah Lagarde je bila gospodarska dejavnost v prvem četrtletju letos podprta z domačim povpraševanjem in izvozom, čeprav se v storitvenem sektorju že kažejo znaki upočasnitve. Trg dela kljub temu ostaja stabilen, saj je brezposelnost v evroobmočju aprila znašala 6,3 odstotka, kar je zgodovinsko nizka raven.
Negotovi obeti za prihodnost
ECB opozarja, da bodo posledice vojne na Bližnjem vzhodu za inflacijo in gospodarsko rast odvisne od trajanja in intenzivnosti cenovnega šoka na področju energentov. Christine Lagarde je poudarila potrebo po krepitvi gospodarstva evroobmočja ob ohranjanju zdravih javnih financ. Fiskalni ukrepi za soočanje z rastjo cen energije bi morali biti začasni in ciljno usmerjeni.
Lagarde se zavzema za hitrejši energetski prehod in uvedbo digitalnega evra, kar bi lahko okrepilo konkurenčnost in finančno povezovanje Evrope.
Spletno uredništvo Naša Primorska
