Evropa v primežu pomanjkanja zdravil: Kako to vpliva na nas?
Evropski revizorji opozarjajo, da kljub nekaterim ukrepom Evropska unija še vedno nima učinkovitega sistema za reševanje kritičnega pomanjkanja zdravil. To tveganje za državljane EU se kaže v pomanjkanju ključnih zdravil, vključno z antibiotiki, kar bi lahko imelo resne posledice za zdravje prebivalstva. Revizorji Evropskega računskega sodišča so danes objavili poročilo, ki razkriva pomanjkljivosti EU v obvladovanju tega problema.
Kljub podpori Evropske agencije za zdravila (Ema) in prizadevanjem Evropske komisije za zakonodajne spremembe, se temeljni vzroki pomanjkanja zdravil še vedno ne odpravljajo učinkovito. Sistem EU za obvladovanje kritičnega pomanjkanja zdravil nima primernega pravnega okvira in ne zagotavlja pravočasnih informacij, kar še dodatno otežuje situacijo. Poleg tega razdrobljenost enotnega trga negativno vpliva na razpoložljivost zdravil po vsej EU.
Do pomanjkanja lahko pride pri vseh kategorijah zdravil, vključno z inovativnimi patentiranimi zdravili, nepatentiranimi generičnimi zdravili ali cepivi.
Vrhunec pomanjkanja v letih 2023 in 2024
Pomanjkanje zdravil je v EU doseglo vrhunec med letoma 2023 in 2024, pri čemer je bilo kritično pomanjkanje 136 zdravil. Kljub temu da je Ema pridobila večjo vlogo, še vedno nima pravnih pooblastil za pomoč državam članicam v obdobjih, ko ni razglašena zdravstvena kriza. Informacije o pomanjkanju so pogosto prepozne in nepopolne, kar preprečuje učinkovito preprečevanje in blaženje kriz.
Države članice so zaradi pomanjkanja začele ustvarjati lastne zaloge zdravil, kar lahko še poveča pomanjkanje v drugih državah EU, saj ni koordinacije med državami. Revizorji ugotavljajo, da prvi seznam kritičnih zdravil na ravni EU predstavlja pomemben korak naprej, vendar niso bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotavljanje teh zdravil, kar še vedno povzroča težave.
Prihajajoče zakonodajne spremembe
Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodaje, ki bi lahko znatno izboljšale obstoječi sistem. Predlagani akt o kritičnih zdravilih in nova farmacevtska zakonodaja sta koraka v pravo smer, vendar obstajajo pomisleki, da ne bodo rešena vsa vprašanja, kot sta pravočasno poročanje o pomanjkanju in zahteve po ukrepanju farmacevtske industrije.
Evropska komisija izraža prepričanje, da bodo predlagane reforme prinesle pomembne spremembe in pomagale rešiti izzive, s katerimi se EU sooča na tem področju. Klaus Heiner Lehne, vodja revizije, opozarja na hude posledice pomanjkanja zdravil za paciente, javno zdravje in stroške za zdravstvene ustanove.
Evropska unija mora sprejeti učinkovite ukrepe za reševanje kritičnega pomanjkanja zdravil, kar je bistvenega pomena tudi zaradi evropske strateške avtonomije. Le z usklajenim delovanjem in pravnimi reformami lahko zagotovimo stabilno oskrbo z zdravili, ki so ključna za zdravje prebivalcev EU.
Spletno uredništvo Goriške novice
