Pokojninska reforma 2028: Več sprememb na vidiku, tudi višja upokojitvena starost
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo danes obravnaval pomemben predlog pokojninske reforme, ki predvideva zvišanje upokojitvene starosti in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Seja odbora bo potekala v Ljubljani in na njej bodo sodelovali predstavniki več kot 20 organizacij, vključno z upokojenci, delodajalci in sindikati.
Reforma je načrtovana za začetek leta 2028 in ima za cilj prilagoditi sistem demografskim spremembam ter zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema.
Ključne spremembe predloga
Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvaja postopno zviševanje upokojitvene starosti. Od leta 2028 se bo starost za upokojitev vsako leto povečala za tri mesece, kar bo do leta 2035 pomenilo, da se bodo tisti s 40 leti pokojninske dobe upokojevali pri 62 letih, tisti z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa pri 67 letih.
Poleg tega se bo podaljšalo obdobje za izračun pokojninske osnove, kar je eden izmed osrednjih elementov reforme.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, poudarja, da bo reforma dolgoročno prispevala k vzdržnosti sistema in ohranila raven pokojnin, kot jih poznamo danes. Kljub temu pa se reforma sooča z nasprotovanjem.
Delavska koalicija, ki združuje več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, nasprotuje predlogu, saj meni, da bo prinesel kasnejše upokojevanje, nepravične izračune pokojnin in nižjo vrednost pokojnin.
Srečanje in razprave
Na sejo odbora so povabljeni predstavniki več kot 20 organizacij, med njimi tudi sindikat upokojencev, ki vidi reformo kot kompromis, vendar jo kljub temu podpira. Koalicijski poslanci so vložili približno 80 predlogov dopolnil, večinoma na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe.
Opozicijski stranki SDS in NSi sta ločeno vložili svoje dopolnila, s katerimi predlagata spremembe, kot so odprava omejitve na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke in drugačen način usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih potrebščin.
Možnost referenduma
Ob sprejetju reforme obstaja možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, na kar opozarja delavska koalicija. Mesec opozarja, da bi lahko neuspeh reforme ogrozil vzdržnost pokojninskega sistema, čeprav delavska koalicija meni, da je reforma “protidelavska” in grozi z referendumom, če bo predlog sprejet brez upoštevanja njihovih pripomb.
Pokojninska reforma je na preizkušnji, saj se sooča z različnimi pogledi in interesi. Njena prihodnost je odvisna od uspešnosti usklajevanja različnih stališč in pripravljenosti na kompromise.
