Evropa razdeljena zaradi ‘dronskega zidu’: Obramba pred Rusijo ali nepotreben strošek?
V zadnjih dneh je evropska obrambna razprava o tako imenovanem ‘dronskem zidu’ razdelila evropske države na tiste, ki zahtevajo takojšnjo zaščito pred Rusijo, in tiste, ki so geografsko bolj oddaljene od grožnje. Ta obrambni sistem, zasnovan iz radarjev in prestreznikov, je namenjen zaščiti vzhodnih članic Nata.
V zadnjem času so bili droni opaženi nad letališči in strateškimi objekti v državah, kot so Danska, Norveška in Nemčija, kar je posledica nedavnih dogodkov, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske in Romunije.
Ursula von der Leyen in koncept ‘dronskega zidu’
V odgovoru na te dogodke je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru pred evropskim parlamentom predlagala izgradnjo ‘dronskega zidu’. Vendar je tako ime kot ideja naletela na številne kritike. Medtem ko baltske države in Poljska vidijo ta predlog kot razumen odziv na naraščajočo krizo, imajo nekatere druge evropske države, ki so oddaljene od Rusije, drugačen pogled.
“Droni in protidroni so prednostna naloga,” je izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron. “Vendar moramo biti jasni: za Evropo ni popolnega zidu. Govorimo o 3000-kilometrski meji. Menite, da je to povsem izvedljivo? Odgovor je ‘ne’.”
Kritike in podpora ‘dronskemu zidu’
Obrambni komisar Andrius Kubilius, nekdanji litovski premier, je zagovarjal načrt in navedel, da bi prvotni sistem za preprečevanje vdorov brezpilotnih letal stal približno milijardo evrov in bi lahko bil vzpostavljen v manj kot enem letu. Kljub temu je priznal, da bi poimenovanje ‘zid’ lahko ustvarilo napačno predstavo, saj ne bi bila nova Maginotova linija, na katero je Nemčija med drugo svetovno vojno našla pot okoli.
Nemška poslanka Zelenih Hannah Neumann je prav tako izrazila dvome, ko je opozorila, da dronski zid ne bo rešil vseh obrambnih težav, kot so kibernetski napadi ali zračna obramba, in ne bo pomagal pri globljih vprašanjih, povezanih z odločanjem in pravili delovanja.
Financiranje in solidarnost med članicami
Razhajanja so še posebej problematična zaradi želje Bruslja, da uporabi sredstva EU za financiranje zidu, kar zahteva soglasje vseh članic. Voditelji, kot sta Giorgia Meloni in grški premier Kyriakos Mitsotakis, se zavzemajo za to, da bi evropski obrambni projekti koristili celotnemu bloku. Finski premier Petteri Orpo pa poudarja, da je čas, da se solidarnost, ki je bila izkazana med pandemijo covida in pri drugih vprašanjih, prenese tudi na področje varnosti.
Tehnološki izzivi in prihodnost ‘dronskega zidu’
Evropski voditelji se soočajo tudi s tehnološkimi izzivi, saj unija trenutno nima zmogljivosti za enostavno zaznavo brezpilotnih letalnikov. Ko so Natova letala nad Poljsko sestrelila ruske brezpilotne letalnike, so za to uporabili večmilijonske rakete za uničenje izvidniških gerber, ki so stale le približno 10.000 dolarjev vsaka. Kljub pomislekom so voditelji EU na srečanju v Kopenhagnu sprejeli obrambne predloge Komisije, kar pomeni, da bo ideja o ‘dronskem zidu’ verjetno izpeljana, čeprav podrobnosti o časovnem načrtu, stroških in zmogljivostih še niso določene.
Danska premierka Mette Frederiksen je izrazila, da ji je vseeno, kakšno ime bo sistem nosil, dokler bo deloval. Analitik Kristijan Meling je dejal, da lahko dronski zid deluje regionalno na Baltiku, vendar je potrebno ciljati na komando, logistiko in proizvodne zmogljivosti, če želimo zmagati. Države na prvi liniji, kot je Poljska, po besedah premiera Donalda Tuska, nimajo iluzij, da bo zgolj dronski zid dovolj za zaustavitev ruskega napada, vendar poudarja, da morajo Evropa in Nato iskati rešitve, ki bodo maksimizirale varnost.
Spletno uredništvo
