Evropa pred največjim izzivom: Ali Putinu rastejo krila in ali je EU pripravljena na morebitni konflikt?
Evropa trenutno ni pripravljena na neposredni, visokointenzivni konflikt z Rusijo, opozarja nedavno poročilo Francoskega inštituta za mednarodne odnose (IFRI). V sodelovanju z vodilnimi evropskimi think-tanki poročilo izpostavlja ranljivosti Evrope, ki postanejo še bolj kritične ob dolgotrajnem vojaškem spopadu.
Raziskovalci IFRI-ja, zgodovinar Dimitri Minic, strokovnjakinja za rusko politiko Tatiana Kastouéva-Jean in strokovnjak za sodobno zgodovino Paul Maurice, kritizirajo premalo prizadevanj evropske obrambne industrije po ruski invaziji na Ukrajino.
Rusija: Prednost v številčnosti in ognjeni moči
Dimitri Minic poudarja, da Rusija kot avtoritarna država lahko prisili družbo, da prenese ogromne človeške in materialne izgube v visokointenzivnem konfliktu.
“Njena moč je v kopenskih in zračnih operacijah, pri čemer kopenske sile številčno presegajo evropske,” pravi Minic.
Kljub temu da Evropa izkazuje kakovostno prednost pri usposabljanju, poveljevanju in taktikah kombiniranega orožja, Rusija dominira pri številčnosti osebja in ognjeni moči.
Moskva je že leta 2022 delno mobilizirala gospodarstvo in povečala proizvodnjo krstarečih in balističnih raket, kot so Iskander in Kh-101, ključnih za udare na ukrajinsko infrastrukturo. Čeprav ima težave s proizvodnjo oklepnih vozil, Minic svetuje: “Evropa mora izkoristiti svojo superiornost v zraku, na morju in v vesolju.”
Tatiana Kastouéva-Jean dodaja: “Z Vladimirjem Putinom nikoli ne bo miru. Najverjetneje bomo videli zamrznjeno stanje – ne vojno, ne mir.”
Paul Maurice opozarja, da evropska obrambna industrija v več kot treh letih po začetku vojne ni storila dovolj.
“Ne gre za zanikanje, temveč za velike težave pri izvajanju politik, deloma zaradi strukture Evropske unije s 27 članicami,” pojasnjuje Maurice.
Razvite so agilnejše oblike sodelovanja, kot so E5 in Baltes + Weimar, vendar je politična vključenost ZDA znotraj Nata še vedno ključna.
“To je oblika psihološke odvisnosti Evrope,” opozarja Maurice.
Putin in politične razpoke v Evropi
Minic opozarja, da se tveganje neposrednega oboroženega spopada med Rusijo in Evropo povečuje, če ukrajinski odpor ali kohezija Nata oslabi. Putin si prizadeva izolirati Kijev od Zahoda in izkoristiti notranje delitve v Evropi. “Evropa mora vzdrževati najmočnejšo transatlantsko povezavo in hkrati ohranjati svoje vrednote,” poudarja Minic.
Če bi Rusija zmagala v Ukrajini, bi Moskva lahko premaknila svoje sile na druge fronte, kot so baltske države – Ahilova peta Nata. Število zavezniških sil v Litvi, Estoniji in Latviji je majhno in služi predvsem odvračanju, ne pa obrambe pred večjo invazijo. Evropska mobilnost je omejena zaradi neenotne infrastrukture in različnih standardov.
Pesimistični scenariji in posredne konfrontacije
Tatiana Kastouéva-Jean ostaja pesimistična in opozarja na zamrznjeno stanje. Po njenem in Minicovem mnenju bi lahko do leta 2030 prišlo do širšega konflikta zunaj Ukrajine, če Evropa ne bo podprla Ukrajine in vzpostavila prepričljivega konvencionalnega odvračanja. Posebna skrb je posredna konfrontacija, ki vključuje psihološke in informacijske operacije, sabotaže, atentate in uporabo zasebnih vojaških podjetij.
Minic opozarja, da Moskva podcenjuje Ukrajino in Zahod, ki ga vidi kot “kukavičnega in dekadentnega”. Čeprav je malo verjetno, bi bila dostava raket Tomahawk Ukrajini velika eskalacija, ki bi lahko sprožila ruski odziv na vzhodno članico Nata. Ruska retorika odraža stare carske ambicije – ohranjanje vpliva na bivše sovjetske in carske teritorije.
“Rusi menijo, da imajo pravico vladati v vzhodni Evropi in vplivati na usodo celotnega kontinenta,” zaključuje Minic.
Po njegovem je ena največjih napak Zahoda bila, da ruske retorike niso jemali resno.
