EU odpira vrata državam z drugega konca sveta: Po Kanadi v igri še dve, Trump že grozi

Evropska unija razmišlja o potezi, za katero doslej sploh ni imela posebnega modela: Kanada bi lahko postala prva »pridružena članica« EU. Predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je naletel na topel odziv kanadskega premierja Marka Carneyja, precej drugače pa ga je sprejel ameriški predsednik Donald Trump. Washington je že poslal jasno opozorilo – če bo Trump približevanje Kanade Evropski uniji ocenil kot sovražno potezo, Evropi grozi z »zelo resnimi« carinami ali celo ustavitvijo trgovanja na nekaterih področjih.

Ne gre za klasično širitev Evropske unije. Kanada ne namerava postati 28. polnopravna članica, status »pridružene članice«, ki ga je omenila von der Leyen, pa v sedanji institucionalni ureditvi EU niti ne obstaja. Prav zato je predlog povzročil precej vprašanj tudi v Bruslju. Toda politično sporočilo je jasno: EU in Kanada želita svoje že zdaj tesne gospodarske in politične odnose dvigniti na raven, kakršne doslej ni bilo.

V ozadju je tudi močno spremenjena geopolitična slika. Kanada se želi gospodarsko manj zanašati na ZDA, medtem ko EU išče tesnejša partnerstva z državami, s katerimi jo povezujejo trgovina, varnostni interesi in podobni pogledi na številna mednarodna vprašanja. Carney je že v začetku septembra govoril o želji po »edinstvenem zavezništvu« z Evropo.

Trumpov odziv kaže, da Washington razvoja dogodkov ne spremlja ravnodušno.

Von der Leyen: Kanada bi lahko bila prva

Ursula von der Leyen je idejo predstavila v sredo v svojem govoru o stanju v Evropski uniji v Strasbourgu. Med poslušalci je bil tudi kanadski premier Mark Carney, ki ga je predsednica Evropske komisije posebej povabila.

Von der Leyen je poudarila globoke zgodovinske, kulturne in osebne vezi med Kanado in Evropo ter spomnila na rezultate gospodarskega sporazuma CETA. Po podatkih, ki jih je navedla, se je blagovna menjava med EU in Kanado v manj kot desetletju povečala za 75 odstotkov.

Toda njen predlog je šel bistveno dlje od obstoječega trgovinskega sporazuma.

Napovedala je prehod od CETA k tako imenovanemu »zavezništvu za prihodnost«, v okviru katerega naj bi Kanada in EU gradili skupni prostor gospodarske blaginje in ekonomske varnosti. Sodelovanje naj bi segalo od napredne proizvodnje in tehnologije do obrambne industrije, Arktike, energije, kritičnih surovin, baterij, umetne inteligence, kvantnih tehnologij, kibernetske ter gospodarske varnosti.

Nato je izrekla stavek, ki je sprožil mednarodni odziv: s Carneyjem želi sodelovati pri odpiranju vrat, da bi Kanada postala prva pridružena članica Evropske unije.

Toda kaj bi to dejansko pomenilo, za zdaj ni jasno.

Status, ki ga Evropska unija sploh še nima

Kanada ne more preprosto postati »pridružena članica«, saj takšen formalni status v sedanji strukturi EU ne obstaja. Von der Leyen je torej predstavila politično zamisel, katere pravno in institucionalno vsebino bi bilo treba šele oblikovati.

Po poročanju AP je predlog presenetil celo del evropskih diplomatov. Za morebitni formalni dogovor bi bilo potrebno soglasje vseh 27 držav članic, von der Leyen pa pred javno predstavitvijo zamisli z vsemi prestolnicami ni opravila obsežnih posvetov. Nemčija in Irska sta pokazali pripravljenost za razpravo o novih oblikah partnerstva, vendar obstajajo tudi pomisleki glede samega izraza »pridruženo članstvo«.

Ena od možnih pravnih poti bi lahko bil 217. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta EU omogoča sklepanje sporazumov o pridružitvi s tretjimi državami, ki lahko vključujejo vzajemne pravice in obveznosti, skupne ukrepe ter posebne postopke. Na isti pravni podlagi med drugim temelji Evropski gospodarski prostor. Toda kakšen model bi izbrali za Kanado, še ni določeno.

Tudi Carney je bil pri izbiri besed previden.

Ko je dan pozneje nagovoril Evropski parlament, izraza »pridruženo članstvo« ni prevzel. Pozdravil pa je ambicioznost predloga in poudaril, da sta Kanada in Evropa skupaj močnejši. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno predvsem v tesnejše gospodarsko, varnostno in politično povezovanje.

Trump: Če bo to sovražno dejanje, sledijo zelo visoke carine

Predlog je hitro prišel tudi do Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik ga je označil za »smešnega« in opozoril, da bi lahko Združene države ukrepale proti Evropski uniji, če bo približevanje Kanade razumel kot potezo, usmerjeno proti ZDA.

Trump je novinarjem povedal, da bi lahko v primeru, če bi šlo po njegovi presoji za sovražno dejanje, uvedel »zelo resne carine« ali ustavil trgovanje z Evropo na številnih področjih. Če bodo nameni dobri, je dodal, je položaj drugačen; če jih bo razumel kot slabe, pa je ponovno zagrozil z visokimi carinami.

To je pomembno tudi zaradi širšega ozadja.

Odnosi med Ottawo in Washingtonom so se po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo zaostrili zaradi trgovinskih sporov in ameriških carin, ki so prizadele za več deset milijard dolarjev čezmejne trgovine. Kanada je gospodarsko izjemno tesno povezana z ZDA, zato Carneyjeva prizadevanja za tesnejše gospodarske povezave z Evropo pomenijo tudi iskanje večje diverzifikacije kanadskih trgovinskih odnosov.

Evropska stran medtem vztraja, da pobuda ni usmerjena proti ZDA.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je dejala, da poglabljanje odnosov s Kanado ni usmerjeno proti nobeni državi. Po njenem gre za sodelovanje enakovrednih partnerjev in za odziv na željo prijateljskih držav po tesnejšem povezovanju.

Carney v Strasbourgu: Kanada in Evropa sta skupaj močnejši

Kanadski premier je v četrtek nagovoril Evropski parlament in dobil topel sprejem evropskih poslancev.

Carney je poudaril, da bi morale Kanada in evropske države tesneje sodelovati pri zaščiti svojih trgov, demokratičnih institucij in vladavine prava. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko se Ottawa poskuša prilagoditi svetu, v katerem so odnosi z največjo trgovinsko partnerico – ZDA – postali manj predvidljivi.

Hkrati ni govoril o ustvarjanju novega geopolitičnega bloka proti Washingtonu. Kanadski premier je poudarjal predvsem potrebo po povezovanju držav, ki želijo zmanjšati svojo ranljivost v svetu velikih gospodarskih in varnostnih pritiskov.

Prav tu je morda najpomembnejši del evropskega predloga.

Če bi EU in Kanada res oblikovali novo vrsto partnerstva, bi lahko to preseglo običajen prostotrgovinski sporazum. Evropski poslanci kot možna področja omenjajo trgovino, obrambo in zunanjo politiko. Ena od možnosti bi lahko bila tudi rednejša udeležba kanadskega premierja na srečanjih evropskih voditeljev oziroma kanadskih ministrov na srečanjih z evropskimi kolegi, vendar gre trenutno zgolj za razprave o možnih oblikah sodelovanja.

Po Kanadi še Avstralija in Nova Zelandija?

In prav tukaj zgodba postane še širša.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je že omenila možnost, da Kanada ne bi ostala edina država, za katero bi lahko bil zanimiv nov model povezovanja z EU.

Med državami, ki jih je navedla, sta Avstralija in Nova Zelandija. Obe imata z Evropsko unijo tesne odnose, Metsola pa je izpostavila sodelovanje na področjih trgovine, kritičnih mineralov in drugih strateških vprašanj.

Toda tudi tu je potrebna previdnost. To ne pomeni, da Avstralija ali Nova Zelandija že vstopata v kakršenkoli formalni proces pridruženega članstva. Za zdaj gre za politično razmišljanje o tem, kako bi EU lahko tesneje povezovala podobno misleče države, ki niso kandidatke za klasično članstvo.

Kanada je tista, pri kateri je pobuda trenutno najbolj konkretna.

In že pri njej bo pot še dolga.

Kanada ne postaja 28. članica EU

Zamisel je zaradi besede »članstvo« hitro dobila veliko pozornosti, vendar Kanada ne postaja nova polnopravna članica Evropske unije.

Von der Leyen predlaga nekaj, česar EU doslej v takšni obliki ni poznala: poseben status, ki bi omogočil bistveno tesnejše sodelovanje, ne da bi Kanada postala klasična članica Unije. Kaj bi Kanada v zameno dobila, katere evropske programe ali dele notranjega trga bi lahko uporabljala, katere obveznosti bi prevzela in kakšno vlogo bi imela pri evropskem odločanju, so vprašanja, na katera Bruselj še nima dokončnih odgovorov.

Zato je za zdaj pomembnejša politična smer kot samo ime prihodnjega statusa.

Evropska komisija želi odnose s Kanado dvigniti »na najvišjo možno raven«. Kanada želi tesnejše zavezništvo z Evropo. Carney govori o državah, ki so močnejše skupaj, von der Leyen pa o skupnem prostoru gospodarske varnosti, tehnologije, obrambe in strateških surovin.

Na drugi strani Atlantika pa Trump sporoča, da bo pozorno spremljal, kam bo vse skupaj pripeljalo.

Če bo Washington evropsko-kanadsko približevanje razumel kot sodelovanje med partnerji, je Trump dejal, da je to lahko sprejemljivo. Če ga bo ocenil kot potezo proti ZDA, pa je njegova grožnja že na mizi: zelo visoke carine in morebitne trgovinske omejitve proti Evropi.

Predlog o Kanadi je tako v samo nekaj dneh iz nove evropske ideje postal precej večje vprašanje: ali lahko EU okoli sebe ustvari nov krog tesno povezanih partneric – in kako se bodo na to odzvale Združene države?

Spletno uredništvo