Energetska prenova SNG Maribor: Prelomni mejnik k trajnosti
Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor je uspešno zaključilo obsežno energetsko prenovo, ki je po besedah direktorja Danila Roškra zaznamovala pomemben mejnik v zgodovini te ustanove. Obnova, financirana s 9,7 milijona evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost, je prinesla bistvene izboljšave. Rošker poudarja, da “s prenovo dosegamo normalne pogoje za delo ter večje udobje za obiskovalce.” Projekt je pomembno prispeval k izboljšanju energetske učinkovitosti stavbe in ustvaril prijetnejše okolje za umetniško ustvarjanje in obiskovalce.
Prenova SNG Maribor je vključevala več ključnih izboljšav, kot so energetska sanacija ovoja stavbe, zamenjava stavbnega pohištva, posodobitev prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote, hidravlično uravnoteženje sistema ogrevanja in posodobitev razsvetljave, vključno z odrsko. Te izboljšave so omogočile boljše delovne pogoje in večje udobje za obiskovalce, ki se zdaj lahko brez skrbi prepustijo kulturnim doživetjem.
“Res je velik dosežek, da je ministrstvo za kulturo uspelo dobiti ta denar in da smo ga javni zavodi uspeli izkoristiti,”
je dejal Rošker, ki se je zahvalil tudi zaposlenim v SNG Maribor za njihovo predanost kljub gradbenim delom.
Trajnostno upravljanje zgodovinske stavbe
Prenova stavbe SNG Maribor ni le izboljšala delovnih pogojev, temveč je tudi pomemben korak k trajnostnemu upravljanju zgodovinske stavbe. Po besedah Roškra to pomeni zmanjšanje ogljičnega odtisa in ustvarjanje prijaznejšega okolja za obiskovalce. SNG Maribor, ki gosti Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srečanje, je maja 2023 v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije prijavil projekt na javni poziv v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Sodelovanje med ministrstvi za skupni cilj
Ob zaključku del je direktor Rošker projekt predstavil ministrici za kulturo Asti Vrečko in ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru. Oba ministra sta izrazila navdušenje nad uspešno izvedenim projektom in pomenom usklajenega delovanja med ministrstvi. Vrečko je poudarila, da so “zelene in kulturne politike medsebojno neizbežno povezane,” medtem ko je Kumer dodal, da “takšni projekti vedno grejejo dušo.”
Spodbujanje trajnostnega razvoja kulturnih objektov
Jernej Hudolin, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je izpostavil dolgoročne koristi takšnih projektov. Po njegovih besedah omogočajo bolj vzdržno in energijsko učinkovito upravljanje objektov, kar je ključno za ohranjanje kulturne dediščine. SNG Maribor je s to prenovo postavilo zgled za prihodnje projekte, ki združujejo kulturo in trajnost.
Spletno uredništvo Toti Maribor
