Električna energija v Evropi: Kam se uvršča Slovenija?
Trg z energenti je v Evropi razgret, cene elektrike in plina pa se med državami močno razlikujejo. Slovenija, ki ostaja pod evropskim povprečjem, doživlja posledice globalnih sprememb. Vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, je eden od dejavnikov, ki so prispevali k naraščanju cen energentov. Ta konflikt in splošne težave na svetovnih trgih so dvignile cene po vsej Evropi, čeprav niso enakomerno prizadele vseh držav.
Elektrika: Cenovni ekstremi od Turčije do Nemčije
Podatki Eurostata za prvo polovico leta 2025 razkrivajo, da je bila cena elektrike najnižja v Turčiji, kjer je znašala 6,2 evra na 100 kWh, medtem ko so gospodinjstva v Nemčiji plačevala kar 38,4 evra na 100 kWh. Povprečje za 38 analiziranih evropskih držav je bilo 28,7 evra. Najdražje države, kamor poleg Nemčije sodijo še Belgija in Danska, so vse iz zahodne Evrope. Nasprotno pa so cene v večini vzhodnoevropskih držav in držav kandidatk za EU v povprečju nižje; celo pod 10 evrov na 100 kWh.
V Evropski uniji so cene najnižje na Madžarskem, kjer znašajo 10,4 evra, medtem ko so Malta, Hrvaška in Slovenija, s 18,1 evra na 100 kWh, pod evropskim povprečjem. Različni dejavniki, kot so proizvodni viri, dobavne strategije in subvencije, vplivajo na te cene.
Upoštevanje kupne moči: Nov pogled na cenovne razlike
Ko prilagodimo cene za kupno moč (PPS), se razlike med državami zmanjšajo. Evropsko povprečje je 28,6 evra, in čeprav so nominalne cene ponekod nizke, to ne pomeni nujno, da so stroški za gospodinjstva manjši v primerjavi z njihovim dohodkom. Islandija in Madžarska izstopata kot države z nizkimi stroški glede na kupno moč, medtem ko so stroški v Češki, Poljski in Italiji precej višji.
Slovenija je s 20,8 evra na 100 kWh pod evropskim povprečjem, a nad bogatejšimi državami, kot so Avstrija, Finska ali Luksemburg. V tem pogledu se Slovenija uvršča v spodnjo tretjino držav.
Plin: Razlike med Švedsko in Gruzijo
Cene gospodinjskega plina prav tako variirajo po Evropi. Povprečje v EU za prvo polovico leta 2025 je bilo 11,4 evra na 100 kWh, kar je padec za 8,1 odstotka v primerjavi z drugo polovico leta 2024. Vrh lestvice zavzema Švedska z 21,3 evra, najcenejši plin pa ima Madžarska s 3,1 evra. Gruzija vodi kot najcenejša država na celotni lestvici s 1,7 evra.
V Sloveniji je cena plina 8,5 evra na 100 kWh, kar je pod evropskim povprečjem. Na cene plina vplivajo geopolitične napetosti in sezonske spremembe, kjer se cene po koncu ogrevalne sezone znižajo, z začetkom pa ponovno dvignejo. Po kriteriju PPS pa je plin najdražji v Severni Makedoniji, sledi Švedska, medtem ko Slovenija z 9,7 evri ostaja blizu povprečju.
Energetska varnost: Cena stabilnosti
Cenovni razponi v Evropi so posledica različnih dejavnikov, kot so energetska struktura, geopolitična tveganja in gospodarske razmere. Čeprav se razlike med državami zmanjšujejo, ostajajo občutne, zlasti za gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Za slovenska gospodinjstva energetski stroški še naprej predstavljajo izziv, saj vplivajo na družinski proračun, predvsem v času višje porabe energije. Kljub temu Slovenija beleži največji padec cene plina med letoma 2024 in 2025.
Vojna v Ukrajini in ruski plin: Kombinacija, ki povzroča težave pri dobavi in viša cene po Evropi.
Spletno uredništvo Naša Primorska
