V Ljubljani je Državni zbor (DZ) s 47 glasovi za in 33 proti sprejel odločitev, da bodo novelo zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo obravnavali po skrajšanem postopku. Sklep je potrdil že kolegij predsednice DZ, vendar so poslanci SDS vztrajali, da DZ o tem ponovno odloči, saj menijo, da gre za pomembno vprašanje, ki bi ga morali obravnavati po rednem postopku. Cilj novele zakona, ki je bila vložena 25. marca, je odpraviti neustavnost, ki jo je leta 2024 ugotovilo Ustavno sodišče, ter omogočiti dostop do oploditve tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah.
Koalicija je novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo vložila v parlamentarni postopek z namenom razširitve dostopa do oploditve. Vodje poslanskih skupin so se na kolegiju predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič strinjale, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku. V SDS pa so predlagali ponovno odločanje, saj menijo, da gre za tako pomembno temo, da jo je treba obravnavati po rednem postopku, da se omogoči širša razprava in vključitev javnosti.
“Predvsem pa, da se glede na rezultate referenduma pred dvema desetletjema in voljo ljudi odpre javna razprava o omenjeni rešitvi, ki so ji nasprotovale skoraj tri četrtine volivcev,” je izjavila poslanka SDS Alenka Jeraj.
Zgodovinski kontekst zakona
Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil prvič sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka, medtem ko je vlada Janeza Drnovška leto kasneje pripravila predlog novele, ki je ženske brez partnerja prvič vključila v pravico do umetne oploditve. Na zahtevo opozicijskih strank in vladne SLS+SKD je bil nato izveden referendum, kjer je večina volivcev glasovala proti zakonu.
Mnenja in pomisleki
SDS meni, da novela zakona prinaša pomembne spremembe, ki otrokom odvzemajo pravico do očeta, kar po njihovem prepričanju lahko vodi v daljnosežne posledice. Po navedbah stranke bi moral zakon zaradi svoje pomembnosti omogočiti širšo javno razpravo in vključitev različnih mnenj.
Čeprav je DZ sprejel odločitev o skrajšanem postopku obravnave, ostajajo v javnosti deljena mnenja o ustreznosti te poti. Vprašanje, ali bo novela zakona dejansko uresničila svoj namen in razširila pravice, še vedno ostaja odprto.
Spletno uredništvo
