Državni svet zavrnil pobudo delodajalcev proti božičnici
Državni svet je zavrnil pobudo, ki so jo podali predstavniki delodajalcev, da se ustavnemu sodišču predlaga začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona o božičnici. Pobudniki so želeli razveljavitev zakona, ki prinaša božičnico ter ureja njeno časovnico izplačil. Po mnenju državnega svetnika Jožeta Smoleta, ki je zastopal delodajalce, so ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona zaradi tveganj, povezanih z večjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja.
Jože Smole je poudaril, da so spremembe prišle ob koncu leta, kar je podjetjem onemogočilo vključitev dodatnih finančnih obremenitev v njihove načrte. Nova finančna obveznost v višini skoraj pol milijarde evrov bi lahko dodatno poslabšala likvidnost podjetij. Smole je kritiziral tudi zakonsko tehniko združitve več področij v enem zakonu, kar ustvarja pravno nepredvidljivost, ter omejuje možnost zakonodajnega referenduma.
“Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj in je v nasprotju z zakonodajnim referendumom, saj je mogoče glasovati le o celotnem zakonu,” je pojasnil Smole.
Pobudniki ustavne presoje trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo, saj uvaja strožji režim za zavezance v sistemu normiranih odhodkov, ki temelji na preteklih podatkih. Poleg tega zakon nalaga izplačilo zimskega regresa tudi tistim delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona. Smole je opozoril, da zakon posega v avtonomijo pogodbenih strank in presega običajne meje varstva delavcev.
Protiargumenti delojemalcev
V razpravi, ki je sledila, je predstavnica delojemalcev Lidija Jerkič zavrnila očitke o pomanjkanju socialnega dialoga med sprejemanjem zakona. Poudarila je, da so se delodajalci sami odrekli dialogu z neudeležbo na sejah Ekonomsko-socialnega sveta. Jerkič je dodala, da zakon obravnava božičnico kot davčno zadevo, saj določa način njene obdavčitve.
“Socialna pravica, ki ščiti zaposlene v najbolj obremenjenem obdobju leta, ni ustavnopravni problem, temveč civilizacijski standard. V številnih evropskih državah so dodatna izplačila konec leta pravilo,” je poudaril Radovan Stanislav Pejovnik, predstavnik raziskovalne dejavnosti.
Pomisleki gospodarstva
Aleš Pulko, predstavnik obrtnikov, je izrazil nasprotovanje izplačilu zimskega regresa v letu 2025. Spomnil je, da je bila ideja o obvezni božičnici predstavljena septembra, ko je evropsko gospodarstvo v ohlajanju in ni bila vključena v finančne projekcije podjetij. Marko Staroveški, predstavnik delodajalcev, je izpostavil zlorabo omnibus tehnike in nujnega parlamentarnega postopka pri sprejemanju zakona.
Zaključimo lahko, da se razprave okoli zakona o božičnici še niso zaključile. Kljub zavrnitvi pobude za ustavno presojo ostajajo delodajalci in delojemalci na nasprotnih bregovih, kar se tiče finančnih in pravnih vidikov zakona.
Spletno uredništvo
