Dramatičen upad azilnih prošenj v Nemčiji: Razlogi in posledice
V prvem polletju leta 2025 je Nemčija doživela osupljiv upad števila prošenj za azil, saj so uradni podatki pokazali, da je bilo vloženih skoraj 50 odstotkov manj prošenj kot v istem obdobju lani. Med glavnimi prosilci so se izkazali državljani Afganistana in Sirije, ki so prispevali skoraj polovico vseh prošenj. Ta občutna sprememba je deloma posledica stabilizacije razmer v Siriji po koncu vladavine predsednika Bašarja al-Asada decembra lani.
Nemčija se sooča s spremembami demografskih tokov, kar je povzročilo bistveno zmanjšanje števila prošenj za azil. Stabilizacija političnih razmer v Siriji je omogočila, da se mnogi Sirci vračajo v domovino, kar je zmanjšalo pritok beguncev iz te regije. Poleg tega je nova vlada pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje priseljevanja v državo.
Vladni ukrepi za obvladovanje migracij
V zadnjem tednu je nemški parlament potrdil zakon, ki za dve leti ustavlja možnost združevanja družin za begunce s statusom subsidiarne zaščite. Ta odločitev je del širšega vladnega načrta za zmanjšanje migracij. Poleg tega so oblasti na meji začele zavračati določene prosilce za azil in razmišljajo o morebitni deportaciji določenih Afganistancev.
Afganistan in Sirija kot glavni vira prošenj
Čeprav so Sirci dolgo predstavljali največji delež beguncev v Nemčiji, so v prvih šestih mesecih leta 2025 največ prošenj vložili državljani Afganistana in Sirije. Skupno je prošnjo za azil prvič vložilo 61.336 ljudi. Nestabilne razmere v Afganistanu še naprej silijo ljudi v iskanje zavetja v drugih državah.
Pogled v prihodnost
Nemčija si prizadeva za uravnotežen pristop k upravljanju migracij, hkrati pa ohranja humanitarne obveznosti. Ukrepi, ki jih sprejema vlada, so del večjega načrta za dolgoročno stabilizacijo demografskih tokov in zagotavljanje varnosti.
V kolikšni meri bodo ti ukrepi vplivali na prihodnost migracij v Evropo, bo odvisno od nadaljnjega razvoja razmer v izvornih državah in političnih odločitev v EU.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
