Direktor KZ Celje Peter Vrisk: Kmetije brez naslednikov v krizi
Slovensko kmetijstvo se sooča z resnim izzivom, saj vse več kmetij ostaja brez naslednikov, je opozoril Peter Vrisk, direktor Kmetijske zadruge Celje. Razmere za manjše in srednje kmetije postajajo vedno bolj neugodne, kar vpliva na prihodnost kmetijstva v Sloveniji.
Vrisk je izpostavil, kako se mladi raje odločajo za druge poklice, kar pušča kmetije brez naslednikov. Sporazum Mercosur med EU in južnoameriškim trgovskim blokom bo po njegovih besedah dodatno otežil položaj slovenskih kmetov.
Na območju Celja, Štor, Vojnika in Dobrne, kjer deluje Kmetijska zadruga Celje, prevladujejo manjše kmetije in polkmetije. Vrisk pojasnjuje, da so te pogosto na hribovitih terenih, kjer je kmetovanje zahteven izziv. Večina družin se za preživetje zanaša na dodatne zaposlitve. Takšne kmetije se soočajo s pomanjkanjem naslednikov, saj mladi, ki prihajajo z njih, raje izberejo drugačne poklicne poti.
Globalni izzivi in sporazum Mercosur
Sporazum Mercosur, ki ga je EU podpisala s južnoameriškimi državami, bo po Vriskovem mnenju še dodatno pritisnil na odkupne cene kmetijskih izdelkov v EU. Evropsko gospodarstvo želi izvažati farmacevtske izdelke in avtomobile, Južna Amerika pa ima veliko kmetijskih izdelkov za izvoz. Ta izmenjava bo po pričakovanjih znižala cene govejega mesa, kar bo močno prizadelo slovenske kmetije.
Slovenija se sooča z upadanjem samozadostnosti pri kmetijskih izdelkih. Medtem ko je država samozadostna pri jajcih in perutninskem mesu, pa govedoreja, kljub trenutni stabilnosti odkupa, že kaže znake upadanja. Sadjarstvo in zelenjavna pridelava sta zaradi naravnih nesreč in pomanjkanja politične podpore v težavah. Celotna samozadostnost države se zmanjšuje, kar vpliva na zmožnost preživetja kmetij.
Odkupne cene in pogoji za kmetovanje
Odkupne cene kmetijskih proizvodov so nestabilne. Cene mleka so se začele zniževati zaradi novih carin na izdelke iz EU, kar vpliva na konkurenčnost slovenskih mlekarjev. Rejci svinjine opozarjajo na nizke odkupne cene, ki ne omogočajo preživetja manjših pridelovalcev.
Podpora za kmetije je pogosto nezadostna, kar se kaže v slabem uspehu kmetov na razpisih za finančno pomoč. Manjšim in srednjim kmetijam pogosto ne uspe pridobiti sredstev, ki so potrebna za posodobitev kmetijskih praks. Starejša generacija je še vlagala lastne plače v kmetije, mlajša pa tega več ne počne.
Kmetijstvo v Sloveniji se nahaja na prelomni točki, kjer je nujno potrebno poiskati rešitve za ohranitev in razvoj manjših kmetij. Brez korenitih sprememb bo težko zagotoviti prihodnost slovenskega kmetijstva.
Spletno uredništvo Toti Maribor
