Napadi v Hormuški ožini: Iran cilja ameriške tankerje #video

V zadnjih dneh se je stopnjevala napetost v Hormuški ožini, kjer je Iran začel izvajati svoje grožnje proti ladjam, povezanim z ZDA, Izraelom in njihovimi zavezniki. Na to je opozorila iranska vojska, ki je napovedala, da bodo takšne ladje obravnavane kot legitimne vojaške tarče. V sredo je Iran že napadel več plovil, medtem ko sta bila ponoči med tarčami tudi dva tankerja v iraških vodah, v bližini pristanišča Um Kasr blizu mesta Basra. Napad je terjal življenje najmanj ene osebe, 38 drugih pa je bilo ranjenih, je sporočil vodja generalne družbe za iraška pristanišča.

Po poročanju _Sky News_ sta tuja tankerja, od katerih naj bi bil vsaj eden ameriški, prevažala iraško nafto. Napad je bil izveden tako, da sta iranski plovili, naloženi z eksplozivom, zadeli tankerja, so za _Reuters_ povedali iraški varnostniki pristanišč. Več kot 20 članov posadke z obeh plovil je bilo evakuiranih, plovili pa še vedno gorita, je povedal Farhan Al Fartousi, generalni direktor iraškega Generalnega podjetja za pristanišča. Zaradi napadov so iraška naftna pristanišča povsem ustavila delovanje, medtem ko so komercialna pristanišča še naprej delovala, poroča _Reuters_.

Napetosti v zalivu in Dubaju

Britanska pomorska trgovinska agencija (UKMTO) je zgodaj zjutraj sporočila, da so zaznali še en incident severno od pristanišča Džebel Ali v Združenih arabskih emiratih. Kapitan je poročal, da je kontejnersko ladjo zadel neznan izstrelek, kar je povzročilo manjši požar na krovu. Oceno škode je ovirala tema, so dodali. Oblasti preiskujejo dogodek, plovilom pa svetujejo previdnost pri potovanju. UKMTO je poročala, da je bilo med 28. februarjem in 11. marcem v Perzijskem zalivu, Hormuški ožini in Omanskem zalivu napadenih skupno 13 ladij. Samo v zadnjih dveh dneh so poročali o vsaj šestih incidentih.

Napadom ni ušla niti Dubajska prestižna soseska Creek Harbour, kjer je bil v iranskem napadu z dronom poškodovan luksuzni nebotičnik. Napad je bil usmerjen proti ameriškemu vojaškemu osebju, ki naj bi bilo nastanjeno na tem območju. Požar, ki je izbruhnil po napadu, so gasilci hitro pogasili, in k sreči v napadu ni bil nihče poškodovan, so sporočile lokalne oblasti.

Povečana cena naftnih sodov in globalni odmevi

Iran je napadel tudi rezervoarje za gorivo v Bahrajnu, Savdska Arabija pa je prestregla drone, ki so leteli proti naftnemu polju Šajba. O napadu z droni so poročali tudi iz pristanišča Salalah v Omanu, ki je nato prekinilo delovanje. Zaradi iranskih napadov se je kljub rekordnemu sproščanju naftnih rezerv znova zvišala cena surove nafte. Cena severnomorske nafte brent je danes presegla 100 dolarjev (86,6 evra) za 159-litrski sod. Iran je opozoril, da bi se cena lahko povzpela celo na 200 dolarjev (173,3 evra) za sod, če se napadi ne bodo ustavili. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte, je praktično zaprta od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.

Iran je že pred dnevi zagrozil, da iz Zaliva ne bo mogoče izvoziti niti litra nafte, dokler se bodo nadaljevali ameriško-izraelski napadi nanj. Izraelska vojska je v odgovor izvedla obsežne napade na libanonsko prestolnico Bejrut, kjer je ciljala položaje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskem zračnem napadu na središče mesta ubitih sedem in ranjenih 21 ljudi. Francoska tiskovna agencija _AFP_ navaja, da je bil to tretji napad v središču Bejruta od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.

Reakcije svetovnih voditeljev in preiskave

Proiransko gibanje je medtem izvedlo nov raketni napad na sever Izraela, izstrelilo pa je tudi rakete proti vojaški obveščevalni bazi v predmestju Tel Aviva. Izrael je ofenzivo na Libanon sprožil 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi nanj odgovoril na smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, ki je umrl v izraelsko-ameriških napadih na Iran, ki so se začeli 28. februarja.

Predhodne ugotovitve preiskave kažejo, da je dekliško šolo v Iranu ob začetku ameriško-izraelskega napada na islamsko republiko zaradi napake pri ciljanju zadela ameriška raketa tomahawk, je poročal _New York Times_. Napaki naj bi botrovali zastareli obveščevalni podatki. Preiskava, ki še ni zaključena, poskuša ugotoviti, kdo je bil odgovoren za preverjanje teh podatkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprva za napad obtožil Iran, češ da ima tudi on v svojem arzenalu rakete tomahawk, čeprav te ZDA prodajajo le omejenemu številu najtesnejših zaveznic. Na novinarsko vprašanje, od kje mu ta ideja, je Trump nato odvrnil, da o zadevi ne ve dovolj, kasneje pa, da o tem sploh ne ve nič. Reakcije politikov v ZDA na tragedijo so različne. Trumpov podpornik, senator Lindsey Graham, je dejal, da se takšne stvari med spopadi dogajajo, medtem ko sta njegova republikanska kolega Thom Tillis in John Kennedy pozvala Pentagon k temeljiti preiskavi in sprejemu odgovornosti, če se izkaže, da so za napad odgovorne ZDA.

Spletno uredništvo