UKC Ljubljana v 2026 z uravnoteženim poslovanjem, a pod pritiskom stroškov in prenove #foto
Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana) v leto 2026 vstopa z ambicioznimi načrti: skoraj milijardnim proračunom, nadaljevanjem obsežnega investicijskega cikla in poudarkom na modernizaciji zdravstvene opreme ter digitalizaciji. Svet zavoda je na svoji tretji redni seji potrdil Program dela in finančni načrt za leto 2026, ki predvideva uravnoteženo poslovanje, a hkrati razkriva tudi številne sistemske izzive, s katerimi se sooča največja zdravstvena ustanova v državi.
Načrtovani prihodki UKC Ljubljana za leto 2026 znašajo 976,5 milijona evrov, kar predstavlja 4,6-odstotno rast glede na leto 2025. Na enaki ravni so predvideni tudi odhodki, ki bodo v primerjavi z lanskim letom višji za 4,7 odstotka. Takšna finančna konstrukcija pomeni formalno uravnotežen proračun, ki pa temelji na pomembnih spremembah v sistemu financiranja zdravstvenih storitev.
Generalni direktor UKC Ljubljana doc. dr. Marko Jug je ob predstavitvi načrta poudaril, da novo finančno ravnotežje izhaja iz nacionalne stroškovne analize Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter prenovljenega modela financiranja, ki velja od začetka leta 2026. Po njegovih besedah naj bi to omogočilo realnejše vrednotenje zdravstvenih storitev in večjo stabilnost poslovanja, hkrati pa odprlo prostor za izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave.
Ob tem UKC Ljubljana napoveduje nadaljnje ukrepe za optimizacijo delovnih procesov, boljšo organizacijo dela in učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti. Poseben poudarek bo tudi na izboljšanju kakovosti podatkov v sistemih naročanja, kar naj bi pripomoglo k večji preglednosti in krajšim čakalnim dobam.
V letu 2026 bolnišnica načrtuje tudi rahlo povečanje obsega zdravstvenih storitev. Predvideno je, da bo izvedla za 1,7 odstotka več hospitalnih primerov kot leto prej. Rast temelji predvsem na povečanju transplantacijske dejavnosti, kjer UKC Ljubljana že zdaj dosega vrhunske rezultate, ter na uvedbi nove diagnostične in terapevtske opreme.
Med ključnimi projekti izstopa nakup štirih novih, najsodobnejših magnetnoresonančnih naprav (MR), prenova operacijskih dvoran v urgentnem kirurškem bloku ter druge tehnološke in organizacijske posodobitve, ki naj bi omogočile večjo produktivnost in kakovost obravnave pacientov.
Pomemben del razvojnega načrta predstavlja tudi digitalna transformacija. Nadgradnja informacijskih sistemov naj bi omogočila boljše upravljanje podatkov, večjo povezanost med oddelki in učinkovitejše odločanje, kar postaja ključno v sodobnih zdravstvenih sistemih.
Kljub ambicioznim načrtom pa finančna slika ni brez tveganj. Načrtovani odhodki bodo v letu 2026 višji za približno 42 milijonov evrov, pri čemer največji delež odpade na stroške dela. Ti naraščajo zaradi sistemskih sprememb, kot so dvig minimalne plače, višji regresi, izplačila plačnih nesorazmerij ter uvedba novih elementov delovne uspešnosti.
Za nagrajevanje zaposlenih je v finančnem načrtu predvideno kar 20-odstotno povečanje sredstev, pri čemer bo največji del namenjen zaposlenim v zdravstveni negi. To odraža prizadevanja za izboljšanje kadrovskih razmer, ki so že dlje časa ena ključnih šibkih točk slovenskega zdravstvenega sistema.
Sočasno UKC Ljubljana nadaljuje enega največjih investicijskih ciklov v svoji zgodovini. V letu 2026 načrtujejo investicije v skupni višini 184 milijonov evrov, od tega kar 145 milijonov evrov za velike gradbene projekte, ki jih financira Ministrstvo za zdravje.
Poleg infrastrukturnih projektov bo 25 milijonov evrov namenjenih posodobitvi medicinske opreme. Med pomembnejšimi pridobitvami so nov koronograf, nova operacijska dvorana na kliničnem oddelku za travmatologijo, vzpostavitev bio-, krio- in tkivne banke ter nov PET/CT aparat na Kliniki za nuklearno medicino, ki bo omogočal naprednejšo diagnostiko predvsem pri onkoloških bolnikih.
Kljub temu vodstvo opozarja, da so potrebe po posodobitvah bistveno večje. Po ocenah UKC Ljubljana bi za ustrezno modernizacijo opreme potrebovali približno 80 milijonov evrov letno, kar bi zahtevalo tudi spremembo sistema financiranja, predvsem povečanje deleža amortizacije v cenah zdravstvenih storitev.
Na izvajanje programa bodo vplivali tudi zunanji dejavniki, na katere UKC Ljubljana nima neposrednega vpliva. Med njimi izstopajo rast cen energentov, geopolitična nestabilnost in tako imenovana medicinska inflacija, ki dodatno obremenjuje zdravstvene sisteme po vsej Evropi.
Poseben izziv predstavlja tudi obsežna prenova bolnišničnega kampusa, zlasti glavne stavbe. Zaradi fazne obnove in selitev oddelkov bo organizacija dela v prihodnjih mesecih še zahtevnejša, kar lahko vpliva tudi na izvajanje zdravstvenih programov.
Svet zavoda je ob potrditvi finančnega načrta izpostavil tudi sistemske pomanjkljivosti financiranja. Po njihovem mnenju stroški dela še vedno niso ustrezno vključeni v model financiranja zdravstvenih storitev, kar predstavlja dolgoročno tveganje za stabilnost sistema.
Dodatno težavo predstavlja vloga UKC Ljubljana kot osrednje ustanove, ki zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varnost za državo. Stalna pripravljenost in razpoložljivost 24 ur na dan, vse dni v letu, zlasti na področju urgentne medicine, namreč posegata v izvajanje rednih programov in vplivata na prihodke ustanove. Zato bo po mnenju sveta zavoda nujno, da se ta funkcija sistemsko ustrezno ovrednoti v dialogu z ustanoviteljem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
UKC Ljubljana tako v leto 2026 vstopa z jasno razvojno strategijo in ambicioznimi cilji, vendar tudi z zavedanjem, da dolgoročna stabilnost ne bo odvisna zgolj od notranjih ukrepov, temveč predvsem od sistemskih rešitev na ravni države.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
