Danska vlada je prejšnji teden napovedala uvedbo reforme zakona, ki bo omogočila izgon tujcev, obsojenih na najmanj eno leto zapora zaradi hudih kaznivih dejanj, kot so huda telesna poškodba in posilstvo. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. maja, vključuje tudi strožji nadzor nad tujci brez zakonitega prebivališča in uvedbo elektronskih sledilnih naprav za kaznjence, ki redno ne poročajo oblastem.
Danska premierka Mette Frederiksen je na novinarski konferenci priznala, da gre za nekonvencionalen pristop, saj vlada ne namerava čakati na sodne odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, poroča Euronews. Frederiksenova je izpostavila podporo večine držav podpisnic Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki se strinjajo, da je potrebna nova razlaga konvencije.
“Ko so bila oblikovana mednarodna pravila, verjetno nihče ni pomislil, da bo nekdo pobegnil iz Bližnjega vzhoda, da bi prišel v najboljšo državo na svetu in začel posiljevati dekleta in ženske,” je dejala Frederiksenova.
Izgon tujih državljanov iz Danske zaradi hudih kaznivih dejanj ni novost. Po podatkih ministrstva za priseljevanje je bilo okoli 70 odstotkov tujih državljanov, obsojenih na enoletno ali daljšo zaporno kazen, že izgnanih. Minister Rasmus Stoklund je opozoril, da v zadnjih petih letih ni bilo izgnanih 315 obsojencev s takšnimi kaznimi.
Vlada premierke Frederiksen od leta 2019 zagovarja ničelno toleranco do sprejema beguncev. Lani je Danska dosegla zgodovinsko nizko število odobrenih prošenj za azil. Do konca novembra je bilo odobrenih le 839 prošenj, kar je četrtič od leta 1983, da je bilo sprejetih manj kot 1000 prošenj.
Napoved reforme migrantske zakonodaje sledi novi petletni strategiji EU o migracijah, ki želi zmanjšati nezakonite migracije in okrepiti partnerstva s tretjimi državami. Strategija predvideva tudi uvedbo “večnamenskih centrov” ob migracijskih poteh.
Spletno uredništvo
