V prelomnem trenutku za svetovno gospodarstvo in politiko so se cene nafte dvignile nad 110 dolarjev za sod, kar je najvišja raven po letu 2022. Hkrati je Iran, po smrti dolgoletnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, imenoval njegovega sina, ajatolo Modžtaba Hameneja, za novega voditelja. Ta dogodek je povzročil precejšnje premike na svetovnih delniških trgih in povečal strah pred motnjami v prometu skozi Hormuško ožino, ključno arterijo za transport nafte.
Iranska skupščina vladajočih klerikov je hitro ukrepala po smrti Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih. V devetih dneh so za njegovega naslednika izbrali njegovega sina Modžtaba Hameneja. Odločitev je bila sprejeta v luči naraščajočih napetosti med Iranom in zahodnimi silami, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump že prej označil Modžtaba za “lahkokategornika”. Trump je vztrajal, da bi morale ZDA imeti besedo pri imenovanju novega voditelja, a je iranski zunanji minister Abas Aragči poudaril, da bo novega voditelja izvolilo iransko ljudstvo brez zunanjega vmešavanja.
Panični odzivi na svetovnih borzah
Azijske borze so utrpele strm padec, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi skokov cen nafte za 30 odstotkov. Strah pred oskrbo z nafto iz Bližnjega vzhoda je povzročil nemir na trgu. V Nemčiji in drugih evropskih državah so cene goriva že občutno narasle. Ta nenadna sprememba je povzročila tudi izredni sestanek finančnih ministrov G7, ki bodo razpravljali o možni sprostitvi naftnih rezerv za znižanje cen.
Izraelska vojska je izvedla nov niz napadov na iransko infrastrukturo, vključno z obratom za proizvodnjo raketnih motorjev in izstrelitvenimi rampami. Ti napadi so bili uperjeni tudi proti iranskim silam za notranjo varnost in paravojaškim milicam Basidž, ki so obtožene zatiranja civilnega prebivalstva. Vzporedno je Turčija na Severni Ciper poslala lovska letala F-16 za okrepitev obrambnih zmogljivosti, medtem ko so se v Bahrajnu in Katarju soočali z iranskimi napadi, ki so povzročili številne poškodbe.
Geopolitične posledice in regionalni odzivi
Vodilni v regiji, kot je katarski premier Šejk Mohamed bin Abdulrahman al Thani, so izrazili ogorčenje nad iranskimi vojaškimi manevri, ki jih označujejo kot “nevarno napačno presojo”. Savdska Arabija je iranske napade obsodila kot “zavržne” in “neupravičene”. Medtem so v Dohi odjeknile eksplozije, po poročanju katarskega obrambnega ministrstva pa so bile prestrežene rakete.
Izrael je opozoril novega iranskega voditelja, da ne bodo oklevali z dodatnimi napadi, če bo potrebno. Ameriški predsednik Trump je v pogovoru za Times of Israel pojasnil, da bosta ZDA in Izrael skupaj odločala o koncu vojne z Iranom, pri čemer je poudaril, da se bo odločil “ob pravem času”.
Ob vseh teh dogodkih se zdi, da bo prihodnje obdobje na Bližnjem vzhodu in širše v svetu zaznamovano z veliko negotovostjo, tako na političnem kot gospodarskem področju. Ostaja vprašanje, kako bodo svetovne sile uspele obvladati tako občutljivo situacijo in preprečiti nadaljnjo eskalacijo konfliktov.
Spletno uredništvo
