Brodolom Szent Istvána: pričevanje preživelega slovenskega mornarja
Franc Žele, mlad mornar iz Št. Petra na Krasu (danes Pivka), je v svojih spominih opisal grozljive trenutke, ko se je bojna ladja SMS Szent István potapljala. Ta mogočna ladja avstro-ogrske mornarice je 10. junija 1918, ob dalmatinski obali, postala žrtev italijanskega torpednega čolna. Ob 3.31 sta torpeda prebila trup ladje, ki se je začela hitro potapljati, s čimer je bila ogrožena posadka 1352 mornarjev. Žele, star komaj 22 let, je na ukaz poveljnika med zadnjimi zapustil ladjo in poskušal plavati proti otoku Premuda, dokler ga ni rešila torpedovka in peljala v Šibenik.
Franc Žele je v svojih dnevnikih podrobno opisal tragične dogodke, ki so ga zaznamovali za vse življenje. Njegova vnukinja, Flory Banovac, je delila, kako globoko je bil zaznamovan s to izkušnjo. Pričeval je o obupu, ki je zajel posadko, ko so mornarji v temačnih prostorih ladje klicali na pomoč. V svojih spominih je zapisal, kako je bil priča samomorom svojih tovarišev in kako ga je zaznamovala nemožnost rešitve.
Žele je bil del posadke bojne ladje Szent István, ki je bila zgrajena v reški ladjedelnici s podporo madžarske vlade in dokončana v Pulju. S težo 22.000 ton in oborožena s 42 topovi, je veljala za eno največjih vojnih ladij tistega časa. Njeno potopitev italijanska mornarica obeležuje kot velik vojaški uspeh, kar še danes praznujejo 10. junija.
Želejeva življenjska zgodba
Franc Žele se je rodil 22. maja 1896 v Hrastju pri Pivki. Njegova mati se je poročila z Janezom Želetom, ki je Franca posvojil. Po osnovni šoli v Postojni je že pri petnajstih letih zapustil šolanje in se vpisal v mornariško podčastniško šolo, kar mu je odprlo pot v cesarsko-kraljevo vojno mornarico. Njegovo prvo službo je začel na ladji Viribus Unitis, s katero je plul po Sredozemlju in bil priča zgodovinskim dogodkom, vključno z atentatom na prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske, se je Franc soočal z novimi izzivi, vključno z gospodarskimi težavami in odhodom v Ameriko. Tam je delal kot gozdni delavec, tovarniški delavec in končno kot kitolovec. Njegove izkušnje so bile polne nevarnosti, vendar mu je trdoživost omogočila preživetje. Po vrnitvi v domovino se je posvetil različnim poklicem, vse od gostilničarstva do elektroinštalacij, dokler se ni končno ustalil v Portorožu.
Ohranjanje dediščine
Franc Žele je zapustil bogato pisno zapuščino, ki jo je vnukinja Flory Banovac skrbno hranila in kasneje izdala v knjigi “Mornar, pustolovec, kitolovec”. Njegovi dnevniki so bili ohranjeni kot dragocen spomin na njegovo burno življenje, ki je zdaj na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Razstava z naslovom “Zgodba našega soseda” vključuje njegove osebne predmete in spomine, s čimer ohranja njegovo zgodbo živo za prihodnje generacije.
Brodomol Szent Istvána in življenjska pot Franceta Želeta pričata o pogumu in odločnosti v težkih časih. Čeprav je njegova zgodba polna tragičnih dogodkov, je njegova zapuščina živ spomin na preteklost, ki nas uči o pomenu miru in družinske sreče.
Spletno uredništvo Naša Primorska
