Kako nov prispevek za dolgotrajno oskrbo vpliva na študentsko delo?

V Sloveniji se je julija 2025 uvedel nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki zadeva študente in njihove delodajalce. Ta prispevek, ki ga financirajo delodajalci, ne vpliva na neto zaslužek študentov. Kljub temu pa delodajalci morajo dodatno prispevati za vsako študentsko delo. Kako bo to vplivalo na trg dela in zakaj je bil ta prispevek uveden?

Ko študent opravi delo, delodajalec izplača plačilo, ki se ne konča le pri neto znesku, ki ga prejme študent. Poleg tega mora delodajalec poravnati tudi vrsto prispevkov, ki vključujejo pokojnine, zdravstveno varstvo, štipendije in zdaj tudi dolgotrajno oskrbo. Ta zadnji prispevek je bil uveden z namenom dolgoročne finančne stabilnosti oskrbovanih posameznikov v prihodnosti.

Praksa in izračun prispevka

Prispevek za dolgotrajno oskrbo se izračuna po stopnji enega odstotka na bruto znesek, zmanjšan za 10% normiranih stroškov. Na primer, za bruto znesek 10 evrov, se osnova zmanjša na devet evrov, prispevek pa znaša 0,09 evra. Ta strošek je izključno na strani delodajalca, kar pomeni, da neto zaslužek študenta ostaja nespremenjen.

Kako novi prispevek vpliva na študente?

Študenti sami ne nosijo nobenega dodatnega bremena zaradi tega prispevka. E-Študentski servis je pokazal, da kljub uvedbi nove dajatve ni prišlo do zmanjšanja urnih postavk ali nezadovoljstva med mladimi. Povprečna urna postavka se je ohranila precej nad zakonsko minimalno, kar pomeni, da so delodajalci še vedno motivirani k zaposlovanju študentov.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo je zasnovan kot naložba v prihodnost, podobno kot pokojninski prispevki. Namenjen je zagotavljanju sredstev za oskrbo starejših generacij, kar lahko koristi tudi trenutnim študentom v prihodnosti, ko bodo morda potrebovali tovrstno oskrbo za svoje bližnje.

Implementacija sistema

Študenti zaradi novega prispevka nimajo dodatnih obveznosti. Študentski servisi so svoje sisteme prilagodili, da se novi prispevek avtomatično obračuna na računih, ki jih izdajajo delodajalcem. Ta sistem zagotavlja nemoten prehod na novo zakonodajo brez neposrednega vpliva na mlade delavce.

Prispevek se obračunava le za polnoletne študente in dijake, ki so stari 18 let ali več ter imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Mlajši od 18 let so izvzeti, kar pomeni, da bodo še naprej prejemali svoja plačila brez dodatnih obremenitev za delodajalce. Kljub dodatnemu prispevku ostaja ključna prednost za študente: njihov neto zaslužek ostaja nespremenjen.

Spletno uredništvo