Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter zasebni vrtci so po zadnjem sestanku v Ljubljani dosegli le delno soglasje glede sprememb zakonodaje, ki bi lahko usodno vplivale na financiranje zasebnih vrtcev. Predlog spremembe, ki ukinja dosedanje 85-odstotne prejemke na otroka, sproža vprašanja o prihodnosti teh ustanov, saj bi obstoječi vrtci obdržali financiranje le za omejeno časovno obdobje.
Na sestanku, ki se je odvijal v torek, so predstavniki zasebnih vrtcev izrazili svoje nasprotovanje predlaganim spremembam, ki ukinjajo trenutni sistem financiranja in dopuščajo zgolj koncesije. Direktorica zasebnega vrtca Vilinski gaj Ptuj, Tamara Peklar Korošec, je poudarila:
“Vprašanje je potem takoj, ali bodo starši sploh še vpisali otroka v zasebni vrtec, glede na to, da ne bodo imeli možnosti, da bi bil v enem sistemu od 11. meseca do vstopa v šolo. Po drugi strani je vprašanje tudi, ali bo kader, ki smo ga tudi sami izobraževali, ostal.”
Po navedbah ministrstva bodo obstoječi zasebni vrtci financirani le začasno, kar zbuja skrbi glede njihovega dolgoročnega delovanja.
Strah pred nezadostnim številom koncesij
Edina možnost za dolgoročno preživetje zasebnih vrtcev so koncesije. Vendar pa predsednica združenja zasebnih vrtcev, Taja Steblovnik, izraža zaskrbljenost:
“Občine so že zdaj imele možnost vpisovanja koncesij, pa tega niso naredile. Enostavno ne vidimo, da bodo občine zdaj, ko se rodnost manjša, razpisovale koncesije, če jih takrat niso, ko bi jih praktično morale, ker niso imele dovolj prostora v javnih vrtcih.”
Predstavniki zasebnih vrtcev so prepričani, da bi brez financiranja starši težko krili celotne stroške vrtca, kar bi pomenilo izgubo možnosti za izbiro drugačnih pedagoških pristopov, ki jih zasebni vrtci ponujajo.
Prihodnji koraki in dogovor o nadaljnjih pogovorih
Kljub razhajanju so se predstavniki ministrstva in zasebnih vrtcev strinjali, da se bodo ponovno sestali, ko bo končni predlog zakona pripravljen. Zasebni vrtci upajo, da bo dialog prinesel rešitve, ki bodo omogočile njihovo nadaljnje delovanje.
Steblovnikova zaključuje:
“Žalosti me, da se poslušajo zgolj občine in zasledujejo zgolj finančni interesi, nikakor pa se ne gleda na blaginjo otrok, na pravice staršev.”
Spletno uredništvo
