Občinski svet v Piranu ustavil prodajo zemljišč v Fiesi

Piranski občinski svet je po močnem pritisku civilne iniciative in zbranih podpisih občanov razveljavil sklep o prodaji zemljišč v Fiesi. Čeprav je ta odločitev na prvi pogled videti kot zmaga lokalne skupnosti, domačini opozarjajo, da je boj za ohranitev zelenih površin še daleč od konca.

Bitka za Fieso še zdaleč ni končana, opozarjajo predstavniki iniciative.

Sklep razveljavljen, a boj se nadaljuje

Na dopisni seji je piranski občinski svet umaknil sklep, ki je julija potrdil osnutek pravnega posla za prodajo sedmih občinskih zemljišč v Fiesi. Kljub temu občinski svetnik Davorin Petaros in predstavniki civilne iniciative opozarjajo, da župan in občinski svet niso sprejeli dodatnih zavez za ohranitev zemljišč v javni lasti.

“Mi smo v besedilu ljudske iniciative jasno zahtevali, da občinski svet županu in strokovnim službam naloži proučitev alternativnih namenskih dejavnosti,” je pojasnil Petaros.

Petaros opozarja, da občina trenutno nima obveznosti, da zemljišča ohrani v javni lasti. Privlačnost zemljišč za investitorje predstavlja stalno grožnjo, saj bi lahko morebitna gradnja ograj in zidov omejila dostop do naravnih površin. “Če bi to šlo skozi, bi to pomenilo ograje in zidove okoli novih nepremičnin,” je dejal Petaros.

Prebivalci zahtevajo zelene površine

V neposredni bližini je že potekala obsežna gradnja na zemljišču, ki ga je investitor kupil od Slovenskega državnega holdinga. “Takšne gradnje uničujejo prehodnost prostora in naravo,” je dodal Petaros. Prebivalci Pirana in okoliških naselij si namesto apartmajev in bazenov želijo več zelenih površin.

Župan Andrej Korenika je zavrnil razpis referenduma, saj zakon o lokalni samoupravi dovoljuje naknadni referendum le za splošne akte občine. Kljub temu je zaradi velikega števila zbranih podpisov predlagal razveljavitev sklepa. Civilna iniciativa je zbrala več kot tisoč podpisov, kar je zadostovalo za ljudsko iniciativo.

Nadaljnji koraki za prihodnost Fiese

Civilna iniciativa poudarja, da niso proti razvoju, vendar zagovarjajo, da mora ta služiti javnemu interesu. Po njihovem prepričanju mora Fiesa ostati varovana in javna. “Krajani pogrešajo vrtove in zelene površine, kjer lahko preživljajo čas v miru,” je dodal Petaros.

Bitka za ohranitev zelenih površin v Fiesi se nadaljuje, saj prebivalci in civilna iniciativa zahtevajo dolgoročno zaščito pred nepremišljenimi posegi v prostor.

Spletno uredništvo Naša Primorska