Kanada udarila nazaj: 50-odstotne carine na ameriško blago, Trump že grozi z novim povračilom

Trgovinska vojna med ZDA in Kanado je danes vstopila v novo fazo. Kanada je ob 6. uri po srednjeevropskem času uvedla povračilne carine na več sto ameriških izdelkov, pri nekaterih pa dajatev dosega kar 50 odstotkov. Dražji bodo ameriški sir, med, aluminij, gospodinjski aparati, kmetijska oprema in številni drugi izdelki. Ottawa pravi, da Washingtonu vrača »dolar za dolar«, ameriški predsednik Donald Trump pa že grozi z novimi ukrepi proti severni sosedi.

Ob polnoči po vzhodnoameriškem času so začele veljati nove kanadske povračilne carine na ameriško blago. Po več mesecih neuspešnih pogajanj med Ottawo in Washingtonom tako ne gre več samo za grožnje, ampak za nov konkreten korak v trgovinskem sporu med državama.

Kot danes poroča 24UR, Kanada glede na posamezni izdelek uvaja 15-, 25- ali 50-odstotne carine. Med bolj vsakdanjimi izdelki je denimo ameriški sir, ki ga bo ob uvozu v Kanado doletela 25-odstotna dajatev, medtem ko je Kanada za ameriški naravni med določila kar 50-odstotno carino. Enaka 50-odstotna stopnja velja tudi za številne izdelke iz aluminija, med njimi aluminijasto folijo.

Toda seznam je precej daljši. Kanadsko finančno ministrstvo navaja, da ukrepi zajemajo sektorje, kot so jeklo, aluminij, mlečni izdelki, gospodinjski aparati, kmetijska mehanizacija, celuloza in papir ter elektronika. Ottawa želi s tem odgovor usmeriti prav proti panogam, ki jih je najbolj prizadela zadnja serija ameriških carin.

Kanada: Dolar za dolar

Kanadska vlada pravi, da ne gre za naključno izbran seznam izdelkov. Povračilne carine so oblikovane tako, da po vrednosti ustrezajo ameriškim ukrepom.

Washington je 22. avgusta uvedel 50-odstotne carine na za približno 27,6 milijarde kanadskih dolarjev kanadskega blaga. Ottawa je zato odgovorila s carinami, ki prav tako zajemajo ameriški uvoz v vrednosti 27,6 milijarde kanadskih dolarjev.

»Dolar za dolar« je tako postalo načelo kanadskega odgovora.

Nove carine veljajo samo za blago ameriškega porekla in ne za ameriško blago, ki je bilo ob začetku veljavnosti ukrepov že na poti proti Kanadi. Za posamezne skupine izdelkov je Ottawa določila različne stopnje, ki naj bi odražale stopnje primerljivih ameriških ukrepov.

Ameriške avgustovske carine so med drugim prizadele kanadske mlečne izdelke, pivo in druge proizvode. Bela hiša jih je predstavljala tudi kot odgovor na predhodne kanadske povračilne ukrepe, ki so med drugim zajeli ameriške avtomobile.

Rezultat je spirala, v kateri ena stran uvedbo novih dajatev utemeljuje s prejšnjimi ukrepi druge.

Od sira do aluminija

Kanadski seznam pokaže, kako širok je postal spor. Pri siru velja 25-odstotna carina, in sicer za številne vrste – od svežih in predelanih sirov do cheddarja, mocarele, parmezana, goude, brieja in drugih vrst.

Pri naravnem medu je stopnja že 50 odstotkov. Enako velja za številne aluminijaste proizvode: neobdelan aluminij, zlitine, žice, pločevino, cevi, konstrukcijske elemente in aluminijasto folijo.

Carina seveda ne pomeni avtomatično, da se bo izdelek na polici podražil za natančno enak odstotek. Del stroška lahko prevzamejo ameriški proizvajalci ali kanadski uvozniki, podjetja lahko poiščejo druge dobavitelje, del pa se lahko prenese na potrošnika.

Prav slednje je ena največjih nevarnosti dolgotrajne trgovinske vojne. Če se carine kopičijo na vedno večjem številu izdelkov, podjetja pa morajo spreminjati dobavne verige, se lahko posledice postopoma pokažejo tudi v cenah in investicijskih odločitvah.

Spor se je preselil tudi k letalom

Napetosti med državama medtem že presegajo običajno prerekanje glede carinskih stopenj.

Donald Trump je v ponedeljek zagrozil kanadskemu proizvajalcu poslovnih letal Bombardier, da njegovih letal v ZDA ne bodo več prodajali.

»Nič več prodaje Bombardierja v Združenih državah,« je po poročanju 24UR zapisal Trump in dodal, da mora kanadsko podjetje, če želi dostop do ameriškega trga, letala izdelovati v ZDA.

Trump je Kanado obtožil tudi, da omejuje delovanje ameriških bank in podjetij ter da Združene države obravnava kot »bankomat«.

Toda predsedniška grožnja sama po sebi še ne pomeni, da lahko Bombardierjeva letala čez noč izginejo z ameriškega trga. Kot opozarjajo ameriški mediji, je za certificiranje letal in morebitne ukrepe v zvezi z njihovimi dovoljenji pristojna ameriška Zvezna uprava za letalstvo FAA. Trump ob napovedi tudi ni pojasnil pravnega mehanizma, s katerim bi prepoved uveljavil.

Bombardier Trumpu odgovarja z ameriškimi delovnimi mesti

Trumpova grožnja ima še eno posebnost. Bombardier sicer prihaja iz Kanade, vendar je njegova proizvodnja močno prepletena z ameriškim gospodarstvom.

Podjetje je v odzivu poudarilo, da sodeluje s približno 2800 dobavitelji v 47 ameriških zveznih državah ter da njegova dejavnost in dobavna veriga v ZDA podpirata več deset tisoč delovnih mest. Še letos namerava odpreti tudi nov obrat v Fort Waynu v Indiani.

Tudi številni ključni sestavni deli Bombardierjevih letal prihajajo iz ZDA, med njimi motorji in letalska elektronika. Ameriški trg pa predstavlja več kot polovico prihodkov podjetja.

Morebitna prepoved zato ne bi prizadela samo kanadskega proizvajalca. Posledice bi lahko občutili tudi ameriški dobavitelji in njihovi zaposleni.

Prav takšni primeri kažejo eno od posebnosti trgovinske vojne med ZDA in Kanado: gospodarstvi sta desetletja tako tesno povezani, da je zelo težko udariti drugo stran, ne da bi del posledic občutila tudi domača podjetja.

Pogajanja so se končala brez dogovora

Sedanji konflikt je posledica večmesečnega stopnjevanja napetosti. Pogajanja med Washingtonom in Ottawo so se konec avgusta končala brez dogovora.

Kanadski premier Mark Carney je takrat sporočil, da so ameriški pogoji postali nesprejemljivi. Po njegovih besedah je Washington v zadnji fazi pogajanj zahteval tudi omejitve glede kanadskih trgovinskih sporazumov z drugimi državami. Carney je govoril še o nesprejemljivih pritiskih, povezanih s francoskim jezikom in kulturo Quebeca.

Kanadska vlada je odtlej svojo politiko predstavljala kot obrambo gospodarske in politične neodvisnosti države. Carney opozarja, da bi sprejetje nekaterih ameriških zahtev lahko dolgoročno oslabilo ključne kanadske industrije in zmanjšalo sposobnost države, da samostojno odloča o svoji gospodarski politiki.

Trumpova politika pa temelji na prepričanju, da so ZDA desetletja dopuščale trgovinske odnose, ki so bili do ameriškega gospodarstva nepravični, ter da lahko z velikostjo svojega trga druge države prisilijo v ugodnejše pogoje.

Kanada ima precej manjše gospodarstvo, vendar tudi nekaj močnih kart

V neposrednem gospodarskem spopadu je Kanada očitno manjša stran. Ameriško gospodarstvo in domači trg sta bistveno večja, zato ima Washington pri stopnjevanju carin na prvi pogled precej večjo pogajalsko moč.

Toda Kanada ni brez vzvodov.

Združene države so močno odvisne od nekaterih kanadskih surovin in proizvodov, predvsem energije in gnojil. Kanada je pomemben dobavitelj nafte ameriškemu trgu, tesno prepletene pa so tudi avtomobilska, letalska, kovinska in številne druge industrije. Analitiki zato opozarjajo, da lahko dolgotrajen spor povzroči škodo na obeh straneh meje.

Kanadski odpor ima tudi politično razsežnost. Po oceni zgodovinarja Roberta Bothwella sta Carney in Kanada postala nekakšen simbol odpora proti Trumpovemu gospodarskemu pritisku. Prav zato bi lahko izid spora spremljale tudi druge države, ki se znajdejo pred podobnimi ameriškimi zahtevami.

Trgovinska vojna že spreminja navade Kanadčanov

Posledice spora niso omejene na carinske sezname. V Kanadi se je v zadnjih mesecih okrepilo kupovanje domačih izdelkov, v nekaterih trgovinah pa posebej označujejo blago kanadskega porekla.

Osem od desetih kanadskih provinc še vedno omejuje ali prepoveduje prodajo ameriških alkoholnih pijač. Po podatkih ameriškega združenja proizvajalcev žganih pijač je njihov izvoz v Kanado po uvedbi omejitev medletno upadel za več kot 70 odstotkov.

To je pomembno tudi zato, ker pokaže, da trgovinski konflikt že dolgo ni več samo računovodsko vprašanje med dvema vladama. Seliti se je začel v nakupovalne navade potrošnikov in poslovne odločitve podjetij.

Današnji ukrep zato verjetno ne pomeni konca spora, ampak začetek njegove naslednje faze. Kanada je pokazala, da se na ameriške carine ne namerava odzvati s popuščanjem, Washington pa je že nakazal, da bi lahko sledili novi pritiski.

Sir z dodatnimi 25 odstotki in med s 50-odstotno carino sta tako le najbolj slikovita primera veliko večjega spopada. Kanada in ZDA sta danes naredili še en korak globlje v trgovinsko vojno, pri kateri bo največje vprašanje, koliko gospodarske škode sta pripravljeni sprejeti, preden se znova usedeta za pogajalsko mizo.

Spletno uredništvo