Na mednarodni konferenci z naslovom “Vožnja pod vplivom alkohola ali drog in varnost prometa” so strokovnjaki jasno izrazili svojo podporo ničelni toleranci do alkohola in drog za volanom. V Sloveniji je letos že prišlo do več kot 1.300 prometnih nesreč, povezanih z opojnimi substancami, ki so terjale 27 življenj. Dogodek sta gostila Agencija za varnost prometa (AVP) in Evropski svet za varnost prometa (ETSC).
Na konferenci so strokovnjaki opozorili na zaskrbljujoče povečanje primerov vožnje pod vplivom drog in izrazili skrb zaradi morebitnih posledic legalizacije konoplje. Razpravljali so o preventivnih ukrepih, rehabilitaciji in zdravstveni obravnavi voznikov ter poudarili potrebo po medsektorskem sodelovanju in ozaveščanju javnosti.
ETSC zagovarja dosleden nadzor, nizke mejne vrednosti alkohola in izobraževanje. Poleg tega poudarja potrebo po sankcijah ter več raziskavah o vplivu drog. Celovit pristop, ki vključuje zakonodajo, kazni, rehabilitacijo in izobraževanje, je ključnega pomena za izboljšanje varnosti na cestah.
Novi zakon v Nemčiji
V Nemčiji je bil sprejet nov zakon o konoplji, ki določa mejo 3,5 nanograma na mililiter THC v krvi. Čeprav uporaba konoplje ni narasla, nemška družba za varnost v cestnem prometu DEKRA priporoča redne presoje vozniške sposobnosti in kampanje ozaveščanja.
“V Franciji se zaradi alkohola zgodi 33 odstotkov smrtnih nesreč mladih moških, starih od 18 do 34 let, zaradi drog pa v 21 odstotkih,” je izpostavil Charles Mercier-Guyon, zdravnik urgentne in prometne medicine.
Vožnja pod vplivom alkohola in drog je kazniva in lahko vodi do treh let zapora ter devet tisoč evrov globe. Policija v Franciji testira štiri skupine drog: konopljo, kokain in crack, opiate ter amfetamine, pri čemer uporabljajo teste sline.
Spremembe na obzorju za Slovenijo
Slovenijo čakajo pomembni izzivi na področju prometne varnosti. Ustavno sodišče bo odločalo o alkotestih, država pa se bo morala soočiti tudi z morebitnimi posledicami legalizacije konoplje in naraščajočo uporabo psihoaktivnih snovi.
Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je opozoril na hitro rastočo težavo vožnje pod vplivom prepovedanih drog v zadnjih petnajstih letih. “Z namenom preprečevanja in odkrivanja tovrstnih kršitev nadgrajujemo policijske postopke, izobražujemo policiste za prepoznavanje simptomov vožnje pod vplivom drog in povečujemo število hitrih testov na droge,” je dejal.
Andrej Rajh, državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo, je izpostavil zaveze iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030, predvsem Vizijo nič. Po njegovih besedah je mogoče cilje doseči le z ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in drog. Poudaril je dva ključna stebra delovanja: preventivo in represijo.
Preventiva in represija
Na področju zakonodaje ministrstvo podpira uvedbo alkoholnih ključavnic za povratnike ter preučuje možnost zvišanja regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč. Prav tako poudarja pomen širše družbene odgovornosti in kulture vožnje, kjer mora meja 0,0 postati osebna norma vseh voznikov.
Skupna prizadevanja strokovnjakov, zakonodajalcev in širše javnosti so ključna za zagotavljanje varnosti na cestah. Upanje je, da bodo z jasnimi politikami in učinkovitim izvajanjem zakonov lahko zmanjšali število prometnih nesreč in rešili življenja.
Spletno uredništvo
