Slovenijo čaka še ena referendumska zgodba. Reprezentativne sindikalne centrale bodo danes v državni zbor vložile zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj, ki ga je državni zbor sprejel septembra. Sindikati so v predpisanem roku zbrali potrebnih najmanj 40.000 podpisov volivcev, zdaj pa želijo doseči, da bi o uveljavitvi zakona odločali državljani. V ospredju njihovega nasprotovanja so predvsem določbe, povezane s financiranjem javnih storitev in omejevanjem javne porabe.
Sindikati so zbiranje podpisov začeli 1. septembra, danes, 9. oktobra, pa bodo v državni zbor vložili zahtevo za razpis referenduma skupaj s potrdilom ministrstva za notranje zadeve o zadostnem številu zbranih podpisov.
Za vložitev zahteve za zakonodajni referendum je potrebnih najmanj 40.000 podpisov volivcev. Sindikalne centrale so prag dosegle, s čimer se postopek seli nazaj v državni zbor.
Zakaj sindikati nasprotujejo zakonu?
Jedro spora je interventni zakon za razvoj, ki vsebuje širok nabor ukrepov na različnih področjih. Sindikati opozarjajo predvsem na določbe, za katere menijo, da bi lahko dolgoročno omejevale financiranje javnega sektorja in javnih storitev.
Med področji, ki jih izpostavljajo, so zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in kultura. Njihov pomislek je, da bi lahko omejevanje oziroma zadrževanje rasti javne porabe v prihodnjih letih privedlo do pritiskov na sredstva, namenjena tem dejavnostim.
To je pomembna razlika: referendum ni zgolj spor o eni posamezni spremembi, temveč o zakonu, ki posega na več področij in katerega učinki bi se lahko pokazali skozi daljše obdobje.
Vlada na drugi strani zakon predstavlja kot paket ukrepov, namenjenih razvoju in stabilnosti javnih financ. Prav vprašanje, kako uravnotežiti javnofinančne omejitve in potrebe javnih sistemov, pa je postalo osrednji predmet spora s sindikati.
Sindikati: posledice bi lahko čutili državljani
Sindikati opozarjajo, da javna poraba ni samo abstraktna številka državnega proračuna. Iz nje se financirajo storitve, ki jih državljani uporabljajo vsak dan – od zdravstva in šolstva do socialnega varstva.
Če se izdatki omejujejo v času, ko se zaradi staranja prebivalstva, plač, cen in drugih dejavnikov potrebe povečujejo, lahko po njihovem prepričanju nastane razkorak med količino denarja in dejanskimi potrebami sistemov.
Posebej občutljivo je zdravstvo, kjer se Slovenija že sooča s čakalnimi dobami in pomanjkanjem kadrov. Podobno velja za dolgotrajno oskrbo, kjer se novi sistem šele vzpostavlja, ter šolstvo in socialno varstvo, kjer pomemben delež stroškov predstavljajo zaposleni.
To so argumenti pobudnikov referenduma. Sami po sebi še ne dokazujejo, da bo zakon nujno povzročil zmanjševanje kakovosti javnih storitev, vendar pojasnjujejo, zakaj so sindikati zahtevali, da o zakonu odločijo volivci.
Zakon je državni zbor že sprejel
Posebnost zakonodajnega referenduma je, da državljani ne odločajo o osnutku zakona, temveč o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel.
Če je pravočasno sprožen referendumski postopek, pa zakon do zaključka postopka ne more začeti učinkovati na običajen način. To pomeni, da so poslanci svoje delo v zakonodajnem postopku opravili, vendar lahko končno besedo dobijo volivci.
Sindikati so najprej vložili pobudo za referendum, nato pa so morali v zakonsko določenem roku zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov volivcev. Ker jim je to uspelo, lahko zdaj vložijo formalno zahtevo za razpis referenduma.
Kaj se bo zgodilo po današnji vložitvi?
Po vložitvi podpisov in zahteve mora državni zbor preveriti izpolnjevanje zakonskih pogojev ter nadaljevati postopek za razpis referenduma. Če bodo pogoji izpolnjeni in ne bo pravne ovire za izvedbo referenduma, bo moral DZ v sedmih dneh določiti datum glasovanja.
Volivci bodo nato odločali, ali naj zakon, ki ga je parlament že sprejel, začne veljati.
Pri zakonodajnem referendumu pa ni dovolj zgolj to, da več glasujočih glasuje proti zakonu. Slovenska ustava določa tudi zavrnitveni kvorum.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina tistih, ki veljavno glasujejo, hkrati pa mora proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
To pomeni, da je pri zakonodajnih referendumih poleg razmerja med glasovi ZA in PROTI pomembna tudi udeležba.
Še en referendum v politično že zelo referendumski jeseni
Današnja poteza sindikatov prihaja v času, ko so referendumi že močno zaznamovali slovensko politično jesen. Volivci se bodo to nedeljo odločali na štirih posvetovalnih referendumih, ki sva jih v naši seriji v zadnjih dneh že podrobneje predstavljala. Sindikalna zahteva pa je drugačne narave.
Tokrat gre za zakonodajni referendum.
Razlika je bistvena. Rezultat posvetovalnega referenduma za državni zbor pravno ni zavezujoč, zakonodajni referendum pa lahko neposredno prepreči uveljavitev že sprejetega zakona.
Če bodo torej izpolnjeni vsi pogoji in bo referendum izveden, njegov rezultat ne bo zgolj politično sporočilo oblastem.
V ospredju bo vprašanje, kaj zakon dejansko prinaša
Za volivce bo zato pred morebitnim glasovanjem ključno predvsem razumevanje vsebine zakona. Naslov interventnega zakona za razvoj sam po sebi ne pove veliko o konkretnih ukrepih, ki jih vsebuje. Prav zaradi njegove širine bo pomembno ločiti posamezne določbe, njihove predvidene učinke ter argumente vlade in sindikatov.
Sindikati bodo skušali volivce prepričati, da lahko omejitve javne porabe ogrozijo financiranje ključnih javnih storitev. Vlada bo morala na drugi strani pojasniti, zakaj meni, da so ukrepi potrebni in kakšne varovalke preprečujejo scenarije, na katere opozarjajo sindikati.
Šele primerjava konkretnih členov zakona z argumenti obeh strani bo pokazala, kaj bi njegova uveljavitev dejansko pomenila za zdravstvo, šolstvo, socialo, dolgotrajno oskrbo in druge javne sisteme.
Zbranih 40.000 podpisov je šele začetek
Današnja vložitev zahteve zato ne pomeni, da je zakon že padel. Pomeni pa, da so sindikati premagali najpomembnejšo prvo oviro in vprašanje prenesli iz parlamentarne procedure proti referendumskemu odločanju.
Naslednji koraki bodo odvisni od državnega zbora in morebitnih pravnih postopkov, nato pa bo – če bo referendum razpisan – odločitev prešla v roke volivcev.
In prav zato bo tokrat pomembno nekaj, kar se v referendumskih kampanjah pogosto izgubi: ne zgolj, kdo referendum podpira in kdo mu nasprotuje, ampak kaj dejansko piše v zakonu. Šele takrat bo mogoče presoditi, ali opozorila sindikatov držijo in kakšne posledice bi imel zakon v praksi.
Spletno uredništvo
