V središču mednarodne razprave je primer Jeffreyja Epsteina, ki je bil povezan z visokimi političnimi in gospodarskimi krogi. Epstein, obsojen zaradi spolnih prestopkov z mladoletnicami, naj bi bil vpleten v obveščevalne dejavnosti.
Ameriška javnost se sprašuje, ali so ZDA skušale primer pomesti pod preprogo. Kritiki Trumpove administracije, vključno z direktorjem FBI-ja Kashom Patelom in namestnikom Danom Bonginom, so zahtevali popolno transparentnost, a so pozneje spremenili stališče, kar je vzbudilo dodatne dvome.
Obljuba o razkritju in nenadna sprememba retorike
Med svojo predvolilno kampanjo je Donald Trump obljubljal, da bo razkril vso dokumentacijo v primeru Epsteina, vključno z domnevnim seznamom strank. Vendar sta maja letos Patel in Bongino v intervjuju za Fox News zatrdila, da je šlo za “očitno” samomor. Objavili so videoposnetek iz zapora, ki naj bi dokazoval odsotnost tretje osebe v celici, vendar so manjkale ključne minute posnetka.
Kljub obljubam o transparentnosti je administracija 7. julija letos nepričakovano sporočila, da primer zapira, ker niso našli nobenih obremenilnih dokazov. To je bilo objavljeno brez večjega pompa. Prav tako ni bilo omenjeno, ali je Epstein delal za obveščevalne službe, kar ostaja ključno vprašanje.
Epsteinove sumljive povezave
Novinar New York Posta je na tiskovni konferenci v Beli hiši vprašal Pam Bondi, ali je Epstein sodeloval z obveščevalnimi službami, vendar je Bondi vprašanje preslišala. Epsteinove povezave z izraelskim Mosadom so še posebej zaskrbljujoče. Njegov nenaden vzpon iz skromnega okolja do multimilijonarja, ki je gostil svetovne voditelje in zvezdnike, ostaja nepojasnjen.
Epstein je začel kot profesor na elitni šoli Dalton na Manhattnu in nato postal najmlajši partner investicijske banke Bear Sterns. Po sumljivem odhodu iz banke je ustanovil svetovalno podjetje za vračanje ukradenega denarja. Kmalu zatem je začel živeti med ZDA, Bližnjim vzhodom in Evropo, kar je še dodatno podkrepilo govorice o njegovem vohunjenju.
Epstein kot obveščevalni operativec?
Preiskovalna novinarka Vicky Ward je izpostavila, da je Epstein gradil mit novodobnega Jamesa Bonda. Glenn Greenwald, novinar, znan po sodelovanju s Snowdenom, je dodal, da so Epsteinove povezave z Izraelom nesporne. Med njegovimi prijatelji je bil izraelski premier Ehud Barak, ki je Epsteina pogosto obiskoval. Ena od njegovih strank je bil tudi savdski poslovnež Adnan Kašogi.
Sumljive okoliščine smrti in politični vpliv
Epsteinova smrt v zaporu leta 2019 je bila označena kot samomor, vendar mnogi dvomijo o tej razlagi. Njegovo premoženje je bilo ogromno, a izvor nejasen. Epstein je imel nameščene kamere po svojih posestih, kjer je potekal seks z mladoletnicami, kar bi obveščevalne službe zelo zanimalo. Med njegovimi obiskovalci je bil tudi savdski princ Mohamed bin Salman.
Ari Ben-Menaše, nekdanji izraelski obveščevalni agent, je trdil, da sta Epstein in Ghislaine Maxwell z mladoletnicami vodila operacijo za izsiljevanje prominentnih figur za izraelsko obveščevalno službo. Nekdanji izraelski premier Naftali Bennett je te trditve zanikal, a ostajajo številna vprašanja o Epsteinovih povezavah z obveščevalnimi agencijami.
Spreminjajoče se javno mnenje
Izrael se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom ameriške javnosti, kar je delno posledica brutalnih vojaških operacij v Gazi in skrivanja dokumentacije v primeru Epstein. Gallupova anketa je pokazala, da le 46 odstotkov Američanov bolj simpatizira z Izraelci kot s Palestinci, kar je najnižja raven v 25 letih.
Republikanci, ki so podporo Izraelu tradicionalno jemali kot samoumevno, se sedaj soočajo z razdvojenim javnim mnenjem. Nekateri konzervativni podkasterji, kot sta Megyn Kelly in Tucker Carlson, so začeli postavljati neprijetna vprašanja o vlogi Izraela in Mosada v Epsteinovem primeru. To je znak, da bi lahko bil Epsteinov primer tista točka, ki bo razklala gibanje MAGA.
Spletno uredništvo
