Ali slovenski šolski sistem mladim krati sanje in zdravje?

Profesorica likovne umetnosti, Katarina Goričan, ki poučuje na III. Gimnaziji v Mariboru, je nedavno delila svoje zaskrbljujoče ugotovitve o stanju današnje mladine. Opozarja, da če ne ukrepamo zdaj, tvegamo izgubo celih generacij in njihovega zdravja, sanj ter veselja do življenja. Profesorica se sprašuje, zakaj se zdi, da mladim tako hitro ugaša žar v očeh. Kako dolgo bomo še tolerirali sistem, ki mladim krati radovednost in ustvarjalnost, se sprašuje.

Goričanova, ki ima za sabo 25-letno kariero v izobraževanju, je za zurnal24.si poudarila, da opaža vse bolj zaspane in izčrpane dijake. “Možgani so organ za preživetje,” pravi. “Učenje na pamet, definicije, letnice in formule so postale osrednji del izobraževalnega sistema, kar vodi v povečano tesnobo.” Dodaja, da telo takšen način učenja zaznava kot nevarnost, kar se kaže v fizičnih simptomih, kot so potenje dlani in pospešeno bitje srca.

“Zakaj mladim vsiljujemo nekaj, kar jih ubija? Koliko let še?” – Katarina Goričan

Spanje in zdravje mladostnikov

Profesorica opozarja, da mladostniki pogosto posegajo po energijskih pijačah in tabletah za budnost, kar ni posledica uporabe telefonov, temveč pomanjkanja spanja. Nevroznanost pravi, da mladostniški možgani zaradi biološkega zamika spanja ne morejo zaspati pred 22:50 in se zbuditi pred 8:00.

Če jih zbudimo ob 6. uri, je to zanje enako, kot da bi odraslega prebudili ob 2. uri zjutraj.

“Njihovo spanje bi morali jemati resno – kot temelj zdravja, učenja in duševne stabilnosti,” poudarja Goričanova.

Prezgodnji začetek pouka in preobremenjenost

Profesorica nadaljuje, da niso kriva le družbena omrežja, temveč tudi obsežno domače delo, ki ga morajo dijaki opraviti. “Dan za dnem hitijo zadostiti zahtevam šole,” pravi. Pouk se večinoma začne zgodaj, kar pomeni, da se dijaki zbujajo že ob petih ali šestih zjutraj.

Slovenski najstniki so na zadnjih PISA testih v ustvarjalnem mišljenju pod povprečjem OECD. Goričanova se sprašuje, ali res verjamemo, da to nima nobene zveze s kronično utrujenostjo.

Primerjava s skandinavskim šolskim sistemom

Goričanova izpostavlja skandinavske države, kot sta Finska in Estonija, ki imata visok odstotek sreče in zadovoljstva s šolo. Njihov pouk poteka večinoma od 9.00 do 14.00, s samo 5-8 predmeti in 20-25 urami pouka na teden. Dodaja, da imajo tamkajšnje šole več gibanja in manj domačih nalog, kar vodi v bolj poglobljeno znanje in več prostora za inovativnost.

“Zakaj Finci in Estonci radi hodijo v šolo? Ker imajo manj predmetov, krajše dni in več prostora za gibanje in ustvarjanje.” – Katarina Goričan

Šola kot glavni vir stresa

Podatki za Slovenijo kažejo, da 63 % mladih pravi, da je šola njihov glavni vir stresa, medtem ko 59 % poroča o socialni izčrpanosti. Med dijaki narašča tudi raba Ritalina in Concerte. Goričanova poziva ministra, učitelje in starše, da prepoznajo šolo kot prostor ustvarjalnosti in radovednosti, ter ne samo kot tekmo s časom.

Ob koncu svojega zapisa profesorica poziva ministra Vinka Logaja, da omogoči strokovnjakom in učiteljem, da ustvarijo šolo, ki otrokom daje krila. “Če ne ukrepamo zdaj, bomo izgubili cele generacije,” opozarja Goričanova.

Spletno uredništvo Toti Maribor