Iz lokalnih medijev

Govorice o napadu na slovensko elektriko

Za napovedovanje izpadov elektrike v Sloveniji ni podlage. Po vdoru v državno upravo, petdnevnih težavah z geodetskimi storitvami in novici iz Bruslja so se razširile govorice, da je tarča napadalcev tudi slovenski elektroenergetski sistem. Nobeden od teh dogodkov tega ne potrjuje.

Tudi visoka ocena kibernetske ogroženosti, ki jo je vladni urad za informacijsko varnost razglasil 21. oktobra, ima drug, natančno opredeljen razlog: dve kritični ranljivosti v tehnologiji PHP, na kateri temelji velik del spleta. Ocena velja do preklica.

Kaj je dosegla programska oprema, ki je zaklenila sisteme HSE?

Da elektroenergetika ni zgolj teoretična tarča, kaže slovenska izkušnja iz novembra 2023. Izsiljevalska programska oprema je takrat zaklenila sisteme HSE. Napad je prizadel Termoelektrarno Šoštanj, Dravske elektrarne in Premogovnik Velenje, vendar zaradi njega nikjer ni zmanjkalo elektrike. Razlika med vdorom v sisteme energetske družbe in prekinitvijo dobave je pomembna tudi pri presoji sedanjih govoric.

Kako daleč lahko seže vdor, je v poročilu opisala slovenska Agencija za energijo. Pri napadu na Poljskem decembra 2025 so napadalci ciljali na več kot 30 vetrnih in sončnih elektrarn ter na druge energetske objekte. Poljski strokovnjaki so ugotovili, da so napadalci dosegli tudi industrijske nadzorne sisteme. Uporabili so zlonamerno programsko opremo, namenjeno uničevanju podatkov in onesposabljanju naprav. Čeprav so prodrli tako globoko, celotnega poljskega elektroenergetskega omrežja niso destabilizirali. Agencija je primer vključila v poročilo za leto 2025.

Zakaj pri elektrarni ne gre le za izgubljene podatke

Industrijski nadzorni sistemi, znani kot SCADA, upravljajo naprave v elektrarnah, stikališčih in distribucijskih omrežjih. Številni krmilniki so bili zasnovani za zaprta omrežja brez povezave s spletom. Oddaljeno upravljanje je olajšalo delo, spremenilo pa je tudi okoliščine, v katerih te naprave delujejo. Če pisarniško omrežje ni dosledno ločeno od proizvodnega, so lahko zunanjim napadom izpostavljene tudi naprave, ki prvotno niso bile namenjene takšnim povezavam.

Posledice zato niso omejene na nedostopne spletne strani ali ukradene zapise. Poseg v delovanje stikala ali zapornice lahko poškoduje generator ali povzroči motnje pri oskrbi. Da se učinek digitalnega napada lahko pokaže tudi na povsem vsakdanji opremi, ponazarja oktobrski primer iz Francije, kjer so hekerji onesposobili hladilnike v več sto supermarketih. Za zaščito naprav tako poleg fizičnega varovanja štejeta tudi redno vzdrževanje digitalnih sistemov in ločevanje omrežij.

V državni upravi potrjena kraja podatkov, pri geodetskih storitvah vzrok nepojasnjen

Konec oktobra je napadalec iz državne uprave odnesel več kot 15.000 uporabniških zapisov. Med njimi je bilo 7.216 zapisov z gesli v zgoščeni obliki. Po poročanju STA je bil tarča strežnik agencije za kmetijske trge, ki je uporabljala približno 30 let staro platformo Lotus Notes. Po dosedanjih ugotovitvah uporabniški računi državljanov niso bili prizadeti.

Starost platforme opozarja na vprašanje vzdrževanja opreme v javni upravi, ni pa sama po sebi pojasnilo za ta vdor. Starejši sistemi pogosto ne prejemajo več proizvajalčevih varnostnih popravkov, zato lahko že znane pomanjkljivosti ostanejo neodpravljene. Orodja umetne inteligence napadalcem omogočajo predvsem hitrejše, avtomatizirano iskanje takšnih šibkih točk. Odlaganje posodobitev tako povečuje tveganje za incidente in stroške odpravljanja njihovih posledic.

Pri Geodetski upravi je znano predvsem to, kako so dogodek občutili uporabniki. Uprava je 6. novembra preventivno izklopila del sistemov. Portal eProstor je postal nedostopen, težave so nastale tudi pri registraciji podjetij prek Ajpesa. Storitve so znova delovale šele po petih dneh. Kaj je privedlo do preventivnega izklopa, uprava ni razkrila.

Evropska komisija: Aplikacije nedostopne, plače izplačane pravočasno

Evropska komisija je napad zaznala 22. oktobra, javno pa je 19. novembra potrdila, da so si napadalci pomagali z umetno inteligenco. Po poročanju Politica so uporabili ARTEX, prosto dostopno orodje za iskanje ranljivosti. Kdo je izvedel napad, uradno še ni znano.

Prizadete so bile aplikacije za obračun plač, evidentiranje delovnega časa in dopustov ter povračila zdravstvenih stroškov. Nekatere niso bile dostopne približno deset dni, pri delu sistemov pa je omejitev trajala še dlje. Večino aplikacij so medtem ponovno zagnali. Plače so bile kljub težavam izplačane pravočasno, obseg morebitne škode pa še preiskujejo.

Visoka ocena ogroženosti je razlog za pozornost, ne dokaz, da napad že poteka. Za slovensko elektroenergetiko ostaja bistveno vprašanje, kako dobro so zaščitene naprave, od katerih je odvisna oskrba države. O tem več povedo ugotovitve o dejanskih vdorih v energetske objekte kot pa nedostopnost storitev, ki z upravljanjem električnega omrežja niso povezane.

 

Spletno uredništvo Naša Dolenjska

Povezane objave

Back to top button