Ali lahko predsednik državnega sveta, ki bi moral predstavljati neodvisen korektiv državnemu zboru, hkrati vodi parlamentarno stranko, ki sodeluje v vladajoči koaliciji? Za poslance Svobode je takšno združevanje funkcij resen problem politične integritete in neodvisnosti institucij. Za koalicijsko večino očitno ne. Odbor državnega zbora je v sredo z osmimi glasovi proti trem zavrnil predlog Svobode, ki bi v prihodnje preprečil takšno kopičenje funkcij.
Odločitev je še posebej odmevna zaradi položaja Marka Lotriča, ki poleg predsedovanja državnemu svetu vodi tudi koalicijsko stranko Fokus in vladni strateški svet za gospodarstvo.
Osem glasov koalicije je bilo dovolj, da so spremembe obstale
Na sredini seji odbora državnega zbora za notranje zadeve je vladajoča koalicija zavrnila predlog dopolnitve zakona o državnem svetu, ki ga je vložilo Gibanje Svoboda. Predlog je določal, da funkcija predsednika državnega sveta ne bi bila združljiva s funkcijo predsednika parlamentarne politične stranke. Za spremembo so glasovali trije opozicijski poslanci, proti pa osem članov odbora iz vrst koalicije. S tem je bila pobuda za jasnejšo ločitev političnih in institucionalnih funkcij ustavljena že na odboru.
Pomembno je, da predlog ni predvideval takojšnjih posledic za sedanjega predsednika državnega sveta. Spremembe bi se začele uporabljati šele z naslednjo sestavo državnega sveta po volitvah konec leta 2027. Svoboda je torej predlagala ureditev za prihodnje mandate, ne pa zakona, s katerim bi Marku Lotriču neposredno odvzela sedanji položaj. Kljub temu se je razprava koalicijskih poslancev v veliki meri osredotočila prav nanj.
Odločitev odpira širše vprašanje, kakšna pravila bi morala veljati za najvišje predstavnike državnih institucij. Dejstvo, da zakon določenega združevanja funkcij izrecno ne prepoveduje, namreč še ne pomeni, da je takšna ureditev najboljša z vidika politične neodvisnosti in zaupanja javnosti. Prav to razliko so skušali izpostaviti predlagatelji sprememb.
Svoboda opozorila na bistvo problema: Državni svet ni podaljšek vlade
Poslanec Svobode Andrej Klemenc je v razpravi poudaril, da je državni svet po ustavi predstavništvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Njegova naloga ni zastopanje interesov političnih strank, temveč sodelovanje pri zakonodajnem postopku z drugačnega institucionalnega položaja. Eden njegovih najpomembnejših instrumentov je odložilni veto, s katerim lahko zahteva, da državni zbor o sprejetem zakonu odloča ponovno.
Po oceni Svobode je zato bistveno, da predsednik državnega sveta ohranja zadostno politično neodvisnost od vladajoče koalicije. Če hkrati vodi stranko, ki sodeluje pri oblikovanju vladne politike, nastane vprašanje, ali lahko svojo institucionalno funkcijo opravlja brez navzkrižja političnih interesov. To ne pomeni, da je v posameznem primeru že dokazana zloraba položaja, pomeni pa, da obstaja razlog za jasnejša pravila.
Klemenc je posebej opozoril na položaj, v katerem predsednik državnega sveta vodi odločanje o zakonih vlade, v kateri sodeluje njegova politična stranka. Prav zaradi takšnih okoliščin je Svoboda predlagala zakonsko nezdružljivost funkcij. Po njenem prepričanju bi s tem okrepili nepristranskost, integriteto in načelo delitve oblasti.
Lotrič na treh pomembnih položajih, koalicija pa težave ne vidi
V središču razprave je bil Marko Lotrič, ki trenutno združuje tri pomembne položaje. Je predsednik državnega sveta, predsednik parlamentarne stranke Fokus, ki je del vladajoče koalicije, ter predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarstvo. Prav ta preplet funkcij je razlog, zaradi katerega opozicija opozarja na nevarnost zabrisane meje med državnim svetom in izvršilno oblastjo.
Poslanec SDS Andrej Kosi je zavrnil očitke o problematičnosti takšne ureditve. Poudaril je, da ustava združevanja omenjenih funkcij izrecno ne prepoveduje. Po njegovem mnenju predsednik državnega sveta tudi nima odločilnega vpliva na glasovanje, saj ima tako kot drugi državni svetniki le en glas. Kosi je opozoril še, da so tudi nekateri drugi člani državnega sveta povezani s političnimi strankami.
Toda vprašanje, ki ga odpira Svoboda, ni omejeno zgolj na število glasov, ki jih ima predsednik državnega sveta. Predsedovanje instituciji vključuje tudi njeno predstavljanje, vodenje sej in politično odgovornost za način njenega delovanja. Zato je razprava o neodvisnosti predsednika širša od vprašanja, ali lahko sam odloči o izidu posameznega glasovanja.
Koalicijski argument, da ustava takšnega združevanja funkcij ne prepoveduje, sicer opisuje veljavno pravno stanje, ne odgovarja pa neposredno na vprašanje, ali bi bilo smiselno pravila za prihodnje mandate zaostriti. Ravno spreminjanju in dopolnjevanju obstoječih pravil je namreč namenjen zakonodajni postopek.
Namesto razprave o integriteti očitki o političnem obračunavanju
V razpravi so poslanci SDS predlog Svobode povezovali predvsem z nasprotovanjem aktualnemu predsedniku državnega sveta. Andrej Kosi in Žan Mahnič sta ocenila, da opozicijo moti predvsem Lotričeva pripadnost desni politični opciji. Podobno je Aleš Hojs menil, da bi opozicija ob predsedniku iz svojih vrst ravnala drugače. V koaliciji so opozorili tudi na državnega svetnika in sindikalista Branimirja Štruklja, ki je v preteklosti kandidiral na listi Levice.
Takšni očitki so razpravo preusmerili od predlagane zakonske rešitve k politični pripadnosti posameznikov. Toda predlog Svobode ni določal nezdružljivosti glede na to, kateri stranki pripada predsednik državnega sveta. Enako pravilo bi veljalo za vsakega prihodnjega predsednika, ne glede na njegovo politično usmeritev. Prav zato je pomembna razlika med razpravo o splošnem institucionalnem standardu in očitkom, da gre zgolj za obračun z aktualnim funkcionarjem.
Poslanec Janez Beja iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je medtem poudaril uspešno delo državnega sveta pod Lotričevim vodstvom. Pri tem je uporabil rek, da se za dobrim in sposobnim konjem praši. Tudi v SDS so opoziciji očitali, da si s predlogom pripravlja podlago za prihodnje volitve v državni svet.
Vendar ocena uspešnosti posameznega predsednika in vprašanje primernosti zakonskih omejitev nista isto. Pravila o nezdružljivosti funkcij so namenjena preprečevanju potencialnih konfliktov interesov ne glede na osebno priljubljenost, politično pripadnost ali dosežke posameznega funkcionarja.
Janja Sluga: Pravne vrzeli je treba zapolniti, ko se pokažejo
Poslanka Svobode Janja Sluga je opozorila, da so se v sedanjem mandatu pojavile okoliščine, ki jih oblikovalci slovenske ustavne in politične ureditve niso nujno predvideli. Po njenem mnenju prav takšne situacije kažejo, zakaj je treba zakonodajo občasno dopolniti in odpraviti pravne vrzeli, ki postanejo očitne šele v praksi.
Njeno sporočilo je bilo usmerjeno predvsem proti argumentu, da dodatna ureditev ni potrebna, ker ustava določenega ravnanja ne prepoveduje. Ustava postavlja temeljna pravila delovanja države, zakoni pa jih lahko podrobneje uredijo, kadar se za to pokaže potreba. Svoboda je zato vztrajala, da predlog ne posega v ustavne pristojnosti državnega sveta, temveč želi postaviti jasnejšo mejo med vodenjem politične stranke in predsedovanjem instituciji, ki mora zastopati različne družbene interese.
Predlagatelji so zavrnili tudi očitke, da želijo Lotriču odvzeti položaj. Klemenc je spomnil, da so problem njegovega kopičenja funkcij prepoznali tudi nekateri državni svetniki, ki so v preteklosti predlagali njegovo razrešitev. Po oceni Svobode to kaže, da vprašanje ni zgolj predmet strankarskega spora med vlado in opozicijo.
Levica: V zakon moramo zapisovati celo osnovna pravila politične higiene
Predlog Svobode je podprla tudi poslanka Levice Nataša Sukič, ki je bila do koalicijskega nasprotovanja izrazito kritična. Opozorila je, da bi morala biti nekatera pravila političnega ravnanja v zreli demokraciji samoumevna, vendar jih je očitno treba vse bolj natančno zapisovati v zakonodajo.
Sukič je koaliciji očitala nepripravljenost za nadgrajevanje pravnega reda in poudarila pomen politične higiene, ustavne kulture ter odgovornega ravnanja nosilcev javnih funkcij. Njena kritika se je navezovala na vprašanje, ali je za zagotavljanje neodvisnosti institucij dovolj zgolj spoštovanje minimalnih zakonskih zahtev ali pa bi morali najvišji funkcionarji upoštevati tudi strožje standarde politične integritete.
Podpora Levice je pokazala, da predlog Svobode ni ostal osamljena pobuda ene opozicijske stranke. Obe sta zagovarjali stališče, da je treba preprečiti preveliko prepletanje političnih in institucionalnih funkcij, še preden se pojavijo konkretne posledice takšne ureditve.
Opozorila o Lotričevem položaju niso nova
Vprašanja o razmejitvi med državnim svetom in stranko Fokus so se pojavljala že pred sredino sejo. Junija je komisija državnega zbora za nadzor javnih financ na zahtevo Svobode obravnavala sume, da bi lahko bili organizacijski in finančni viri državnega sveta uporabljeni v korist Lotričeve politične stranke. Takrat je Klemenc opozoril na medijska razkritja in vprašanja, za katera je po njegovem mnenju potrebno preverjanje pristojnih institucij.
Seja se je zaradi postopkovnih sporov in medsebojnih očitkov končala brez vsebinskega zaključka. Omenjeni sumi zato sami po sebi ne pomenijo ugotovljenih nepravilnosti, kažejo pa, da se razprava o Lotričevih različnih funkcijah ni začela šele ob najnovejšem zakonskem predlogu.
Dodatna vprašanja so se pojavila tudi ob obravnavi interventnega zakona za razvoj, ko državni svet ni izglasoval odložilnega veta. Posamezni državni svetniki so opozarjali na način obravnave zakona, Levica pa je zaradi Lotričeve dvojne politične vloge zahtevala njegov odstop. Lotrič je očitke zavračal.
Prav ponavljanje takšnih sporov je eden od razlogov, zaradi katerih opozicija zagovarja jasnejšo zakonsko ureditev. Namesto da bi se ob vsakem posameznem primeru znova razpravljalo o političnih povezavah predsednika državnega sveta, bi zakon vnaprej določal, katere funkcije so združljive in katere ne.
Koalicija je odločila, vprašanje neodvisnosti pa ostaja
Zavrnitev predloga Svobode pomeni, da se pravila o združljivosti funkcij predsednika državnega sveta za zdaj ne bodo spremenila. Koalicijski poslanci so se odločili ohraniti sedanjo ureditev, čeprav bi predlagana omejitev veljala šele od prihodnjega mandata in bi enako zavezovala predstavnike vseh političnih strank.
Pri tem ostaja pomembna razlika med zakonitostjo in politično primernostjo. Sedanja ureditev omogoča, da predsednik državnega sveta hkrati vodi parlamentarno stranko, toda prav takšna možnost odpira razpravo o neodvisnosti institucije, ki naj bi delovala kot korektiv zakonodajne oblasti. Svoboda je skušala to vprašanje urediti s splošnim pravilom, koalicija pa je presodila, da sprememba ni potrebna.
Sredino glasovanje je zato razkrilo več kot zgolj razhajanje o enem zakonskem členu. Pokazalo je, kako različno koalicija in opozicija razumeta mejo med strankarsko politiko in vodenjem državnih institucij. Predlog Svobode je bil zavrnjen, razprava o tem, koliko političnih funkcij je primerno združevati na vrhu državnega sveta, pa ostaja odprta.
