Županske plače bodo občutno višje: V Kopru nad 7.000 evrov, več tisočakov tudi v manjših občinah

Župane slovenskih občin po plačni reformi čakajo občutno višje osnovne plače. Najvišja bo v Ljubljani, kjer bo po dokončni uveljavitvi reforme januarja 2028 znašala 8.145 evrov bruto, v Mariboru 7.678 evrov, v Kopru in Novi Gorici pa 7.026 evrov. Občutno višje plače bodo tudi v drugih primorskih občinah: v Piranu, Izoli, Ajdovščini in Postojni bodo predvidene osnovne bruto plače dosegle 6.430 evrov, v številnih manjših občinah pa bodo presegle 5.000 evrov.

Reforma bo višje prejemke prinesla v vseh velikostnih skupinah občin, ne glede na to, kdo bo izvoljen na novembrskih lokalnih volitvah.

Pred lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra, se ponovno odpira vprašanje plač slovenskih županov. Plačna reforma javnega sektorja, ki se je začela izvajati januarja 2025, je namreč občutno spremenila vrednotenje županske funkcije. Višje osnovne plače se uvajajo postopoma, celoten dvig pa bo uveljavljen januarja 2028.

Po podatkih ministrstva, pristojnega za javno upravo, so bile pred reformo osnovne bruto plače županov določene v razponu od približno 2.890 do 4.811 evrov. Po novi ureditvi bodo znašale od 4.645 do 8.145 evrov bruto, odvisno od števila prebivalcev občine. Gre za osnovne plače brez dodatka za delovno dobo, zato so lahko dejanska bruto izplačila posameznih poklicnih županov tudi višja.

Pri tem je pomembno, da zvišanja niso odvisna od posameznih odločitev županov ali občinskih svetov. Plačne razrede določa zakon, višina plače pa je povezana z velikostjo občine. Zato bodo spremembe veljale tudi za novoizvoljene župane, ki bodo funkcijo prevzeli po letošnjih lokalnih volitvah.

Koper in Nova Gorica: Osnovna bruto plača bo presegla 7.000 evrov

Med primorskimi občinami bosta najvišje osnovne bruto plače prejemala župana Mestne občine Koper in Mestne občine Nova Gorica. Obe občini sodita v skupino občin z več kot 30.000 in največ 100.000 prebivalci, za katero je predviden 59. plačni razred.

Po polni uveljavitvi reforme bo osnovna bruto plača župana Kopra oziroma Nove Gorice znašala približno 7.026 evrov mesečno. To pomeni več kot 84.000 evrov osnovne bruto plače na leto, brez dodatka za delovno dobo in drugih morebitnih izplačil.

Enaka osnovna plača bo veljala tudi za župane Kranja, Celja, Novega mesta, Domžal in Velenja. V vseh teh občinah bo županska funkcija uvrščena v isto plačno skupino, saj število prebivalcev sodi v enak zakonsko določen razpon.

V Novi Gorici župansko funkcijo trenutno opravlja Samo Turel, v Kopru pa Aleš Bržan. Kolikšna bo njuna dejanska plača po januarju 2028, bo odvisno tudi od tega, ali bosta funkcijo opravljala v prihodnjem mandatu, in od morebitnega dodatka za delovno dobo.

Piran, Izola, Ajdovščina in Postojna: Plače bodo dosegle 6.430 evrov

V naslednjo velikostno skupino sodijo občine s 15.001 do 30.000 prebivalci. Njihovi župani so uvrščeni v 56. plačni razred, katerega osnovna bruto vrednost po dokončni uveljavitvi reforme znaša približno 6.430 evrov.

Na Primorskem v to skupino sodijo Piran, Izola, Ajdovščina in Postojna. To pomeni, da bodo imeli župani vseh štirih občin po novi ureditvi enako zakonsko določeno osnovno bruto plačo, ne glede na razlike v občinskih proračunih, površini občin ali obsegu posameznih investicij.

V primerjavi z obdobjem pred reformo gre za občutno povečanje. Za primerljivo velikostno skupino je osnovna bruto plača pred reformo znašala približno 3.802 evra, po dokončnem prehodu na novo lestvico pa bo znašala približno 6.430 evrov. Razlika je torej okoli 2.628 evrov bruto mesečno oziroma približno 69 odstotkov.

V isti plačni skupini so tudi župani številnih drugih slovenskih občin, med njimi Krškega, Ptuja, Murske Sobote, Slovenj Gradca, Brežic, Kočevja in Škofje Loke.

Sežana, Tolmin, Idrija, Ilirska Bistrica in druge občine: Skoraj 5.900 evrov

Posebej zanimiva je skupina občin s 5.001 do 15.000 prebivalci, v kateri je tudi veliko primorskih občin. Njihovi župani sodijo v 53. plačni razred, ki bo po polni uveljavitvi reforme pomenil osnovno bruto plačo približno 5.884 evrov.

Na Primorskem so v tej skupini Sežana, Ilirska Bistrica, Idrija, Tolmin, Šempeter – Vrtojba, Pivka, Vipava, Brda, Hrpelje – Kozina, Miren – Kostanjevica in Kanal ob Soči.

Gre za zelo raznolike občine, od kraških in notranjskih do goriških in posoških, vendar je osnovna plača njihovih županov določena po istem zakonskem merilu. Vse bodo po dokončnem prehodu na novo plačno lestvico dosegle približno 5.884 evrov bruto mesečno.

Prav pri teh občinah je razlika med velikostjo lokalne skupnosti in višino prihodnje županske plače lahko posebej zanimiva za prebivalce. Čeprav imajo posamezne občine precej različne razvojne izzive, proračune in investicijske načrte, zakon višino osnovne županske plače določa predvsem glede na število prebivalcev.

Tudi v manjših občinah bodo plače presegle 5.000 evrov

Naslednja skupina zajema občine z 2.001 do 5.000 prebivalci. Njihovi župani so uvrščeni v 48. plačni razred, katerega osnovna bruto vrednost bo znašala približno 5.076 evrov.

Med primorskimi občinami so v tej skupini Ankaran, Divača, Cerkno, Renče – Vogrsko, Kobarid, Komen in Bovec. Tudi v teh občinah bodo torej osnovne bruto plače poklicnih županov po dokončni uveljavitvi reforme presegle mejo pet tisoč evrov.

Posebej zanimiv je primer Ankarana, ki leži neposredno ob Kopru, vendar zaradi manjšega števila prebivalcev sodi v precej nižji plačni razred. Medtem ko bo osnovna bruto plača koprskega župana znašala približno 7.026 evrov, bo v Ankaranu predvidena osnovna bruto plača znašala približno 5.076 evrov. Razlika med občinama bo tako skoraj 1.950 evrov bruto na mesec.

Razlike med občinami ne odražajo nujno zahtevnosti posameznih projektov ali obsega županovega dela, temveč izhajajo iz zakonsko določene razvrstitve po številu prebivalcev.

Najmanjše občine: Osnovna bruto plača 4.645 evrov

V najnižjo skupino sodijo občine z največ 2.000 prebivalci. Njihovi župani so uvrščeni v 45. plačni razred, ki po novi lestvici pomeni približno 4.645 evrov osnovne bruto plače.

Tudi ta znesek je bistveno višji od osnovne plače pred reformo, ko so župani najmanjših občin prejemali približno 2.890 evrov bruto. Povečanje znaša približno 1.755 evrov bruto mesečno oziroma okoli 61 odstotkov.

Pri tem velja poudariti, da vsi župani funkcije ne opravljajo poklicno. Nepoklicni župani so upravičeni do plačila za opravljanje funkcije v višini polovice osnovne plače, ki bi jo prejemali kot poklicni župani. Zato navedenih polnih bruto zneskov ni mogoče avtomatično pripisati vsakemu županu.

Koliko bodo znašale osnovne bruto plače po posameznih skupinah?

Pregled zakonsko določenih vrednosti po dokončnem prehodu na novo plačno lestvico januarja 2028:

Navedeni zneski so zaokrožene vrednosti osnovnih bruto plač po polni uveljavitvi reforme. Ne pomenijo, da župani toliko prejemajo že danes. Prav tako ne vključujejo dodatka za delovno dobo in ne predstavljajo neto izplačil.

Koliko so se županske plače že zvišale?

Plačna reforma se izvaja postopoma, zato se osnovne plače županov niso zvišale v enem samem koraku. Po podatkih, ki jih je oktobra objavila Slovenska tiskovna agencija, so se plače poklicnih županov do takrat zvišale za približno 13 do 17 odstotkov, odvisno od plačnega razreda in časovnega obdobja.

Najvišje uvrščeni župan, torej ljubljanski, je imel pred reformo osnovno bruto plačo 4.811 evrov. Januarja 2025 se je ta zvišala na približno 5.203 evre, oktobra istega leta na 5.594 evrov, junija 2026 pa na približno 6.036 evrov.

Naslednje zvišanje je predvideno decembra 2026, ko naj bi osnovna bruto plača najvišje uvrščenega župana dosegla približno 6.525 evrov. Julija 2027 naj bi znašala 7.014 evrov, januarja 2028 pa približno 8.145 evrov.

To pomeni, da bo končna osnovna bruto plača ljubljanskega župana za približno 69 odstotkov višja kot pred reformo. Podobno izrazita relativna povečanja so predvidena tudi v drugih velikostnih skupinah občin.

Zakaj takšna zvišanja?

Namen reforme je bil po pojasnilih pristojnega ministrstva odpraviti nesorazmerja v plačnem sistemu javnega sektorja, ki so se kopičila več let. Med njimi je bilo tudi zaostajanje plač nekaterih funkcionarjev za primerljivimi vodstvenimi položaji in drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.

Župani imajo obsežne pristojnosti pri vodenju občin, pripravi in izvrševanju proračunov, usmerjanju občinskih projektov ter zastopanju lokalnih skupnosti. Zagovorniki višjega vrednotenja županske funkcije poudarjajo odgovornost, ki jo prinaša upravljanje javnih sredstev in izvajanje zakonsko določenih nalog.

Po drugi strani pa so občutna zvišanja plač javnih funkcionarjev lahko predmet javne razprave, zlasti v času, ko se gospodinjstva soočajo z visokimi življenjskimi stroški, občine pa z zahtevnimi investicijami in omejenimi proračunskimi sredstvi. Pri presoji reforme je zato pomembno razlikovati med zakonsko določenimi plačami, dejanskimi izplačili in uspešnostjo vodenja posamezne občine.

Višje plače bodo veljale tudi za župane po lokalnih volitvah

Slovenci bodo 15. novembra izbirali župane in občinske svetnike v 212 občinah. Kdor bo izvoljen za župana in bo funkcijo opravljal poklicno, bo prejemal plačo po veljavni zakonski ureditvi, pri čemer se bodo prehodna zvišanja nadaljevala do januarja 2028.

Za prebivalce Primorske to pomeni, da bodo višje plače veljale tako v največjih mestnih občinah kot v manjših lokalnih skupnostih. V Kopru in Novi Gorici bodo osnovne bruto plače presegle sedem tisoč evrov, v Piranu, Izoli, Ajdovščini in Postojni bodo dosegle približno 6.430 evrov, v številnih drugih primorskih občinah pa bodo znašale med pet in šest tisoč evri.

Plačna reforma tako prinaša občutno višje vrednotenje županske funkcije po vsej Sloveniji. Za prebivalce pa ostaja pomembno vprašanje, kako bodo izvoljeni župani svoje pristojnosti in odgovornosti uresničevali v praksi ter kakšne rezultate bodo njihove občine dosegale v prihodnjem mandatu.

Spletno uredništvo Naša Primorska