Koper, Izola, Piran in Ankaran združili moči: Na Obali prihajajo nove zelene zasaditve
Štiri občine slovenske Istre so se povezale v pobudi, ki želi spremeniti pogled na urejanje javnih in zasebnih zelenih površin. Koper, Izola, Piran in Ankaran so pristopili k vseslovenski pobudi »Za žive meje!«, katere cilj je ohranjanje obstoječih in spodbujanje novih zasaditev.
Žive meje namreč niso zgolj okras ali način zagotavljanja zasebnosti, temveč pomagajo blažiti poletno vročino, zadržujejo prašne delce, zmanjšujejo vpliv vetra in ustvarjajo življenjski prostor za številne živalske vrste.
Občine že predstavljajo konkretne projekte, od novih zasaditev v Kopru in Portorožu do načrtovanih zelenih pasov ob Jadranski cesti v Ankaranu. Toda njihovi pristopi se razlikujejo, zato bo pravi uspeh pobude odvisen predvsem od tega, koliko novih zelenih površin bo dejansko nastalo.
Štiri občine, skupen cilj: Več zelenja in prijetnejše življenje
Slovenska Istra se v zadnjih desetletjih sooča z vse izrazitejšimi izzivi, povezanimi z urejanjem prostora, gostejšo pozidavo in poletnimi temperaturnimi obremenitvami. V obalnih mestih, kjer se prepletajo stanovanjska območja, prometnice, parkirišča in turistična infrastruktura, postaja vprašanje kakovostnih zelenih površin vse pomembnejše. Zelenje namreč ni zgolj estetski dodatek mestnemu prostoru, temveč pomemben dejavnik kakovosti bivanja.
Prav na te koristi opozarja vseslovenska pobuda »Za žive meje!«, ki je nastala leta 2024 v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor. Njen osrednji nosilec je Inštitut za politike prostora (IPoP), ki občine spodbuja k ohranjanju obstoječih živih mej, sajenju novih in vključevanju takšnih zelenih ureditev v prostorsko načrtovanje.
Pobudi so se pridružile vse štiri občine slovenske Istre – Mestna občina Koper ter občine Izola, Piran in Ankaran. Kot je 29. oktobra poročal Regional, so občine predstavile svoje dosedanje aktivnosti, načrtovane zasaditve in razmišljanja o nadaljnjem ozelenjevanju javnih površin.
Njihovi odgovori kažejo, da se pomen zelenih ureditev vse bolj uveljavlja tudi pri načrtovanju lokalnega razvoja. Vendar pa pristop k pobudi sam po sebi še ne pomeni, da bodo vse občine izvajale enake ukrepe. Nekatere že zasajajo nove žive meje, druge dajejo prednost ozaveščanju prebivalcev in širšim projektom ozelenjevanja.
Ankaran: Nove žive meje ob Jadranski cesti in več pozornosti naravi
Občina Ankaran se je pobudi pridružila letos, pri čemer poudarja predvsem pomen ozaveščanja prebivalcev, ustanov, turističnih ponudnikov in kmetovalcev. Po njihovem mnenju žive meje niso zgolj način razmejevanja zemljišč, temveč imajo številne pomembne okoljske funkcije. Zagotavljajo življenjski prostor živalim, blažijo vplive vetra in sonca ter prispevajo k prijetnejši mikroklimi.
Med konkretnimi projekti izstopa načrtovana ureditev zelenih površin ob Jadranski cesti. V okviru rekonstrukcije odseka med krožiščem z Železniško cesto in Sončnim parkom bodo poleg drevoreda zasadili tudi pasove živih mej in sonaravno urejene vegetacijske pasove. S tem želijo prometni prostor dopolniti z zelenjem, ki ne bo imelo zgolj okrasne vloge.
Občina je nedavno uredila tudi drevored ob kolesarski stezi vzdolž Železniške ceste. Pri izbiri rastlin daje prednost vrstam, ki so prilagojene lokalnim podnebnim razmeram, odporne na značilne vremenske vplive ter koristne za opraševalce in druge živali. Med pomembnimi lastnostmi izpostavljajo tudi medonosnost in možnost užitnih plodov.
Posebno pozornost namenjajo zelenim pasovom ob prometnicah, vegetaciji v kulturni krajini in območju nad klifi Krajinskega parka Debeli rtič. Prav tam je ohranjanje ustreznega rastlinstva pomembno tudi z vidika varovanja naravnega okolja in značilne krajinske podobe.
V začetku septembra so v Ankaranu organizirali tudi urbani sprehod, namenjen spoznavanju pomena živih mej. Občane so želeli spodbuditi, da bi bolj pozorno opazovali zelenje v svoji okolici in prepoznali njegove številne funkcije.
Posebnih finančnih spodbud, razdeljevanja sadik ali namenskega strokovnega svetovanja za prebivalce trenutno ne načrtujejo. Menijo namreč, da lahko občina z urejanjem javnih površin sama postane zgled za zasebne lastnike zemljišč. Ob tem poudarjajo, da izrazitega odstranjevanja živih mej v občini ne opažajo, vse pogostejše pa je tudi ozelenjevanje panelnih ograj in mejnih zidov.
Koper: Nove zasaditve v Šalari, Kamniti ulici in pri Libertasu
Mestna občina Koper se je pobudi pridružila junija letos. V ospredje postavlja predvsem ozaveščanje prebivalcev o koristih živih mej ter njihovo vključevanje v urejanje javnih površin. Za vzdrževanje obstoječega zelenja skrbi javno podjetje Marjetica Koper, katerega zaposleni žive meje redno obrezujejo, po potrebi dognojujejo in jih ob gradbenih posegih zaščitijo oziroma presadijo.
V Kopru so v zadnjem obdobju izvedli več konkretnih zasaditev. Nove žive meje so uredili v okolici objekta Supernova Šalara in v Kamniti ulici, zasaditev pa poteka tudi na brežini pri objektu Libertas. Gre za različne mestne lokacije, kjer lahko zelenje prispeva k prijetnejši podobi prostora in dopolni obstoječe javne površine.
Zanimiv je tudi pristop k ozelenjevanju ekoloških otokov. Na nekaterih lokacijah Marjetica Koper zasaja jasmin kot plezalko, ki sčasoma oblikuje zeleno pregrado. Takšna ureditev lahko omili videz zbirnih mest za odpadke in jih bolje vključi v okoliški prostor.
Na Mestni občini Koper ob tem poudarjajo, da so v zadnjih osmih letih na javnih površinah mestnega središča in njegove neposredne okolice posadili skoraj tisoč novih dreves. Ozelenjevanje razumejo tudi kot pomemben ukrep prilagajanja podnebnim spremembam, saj drevesa in druga vegetacija pomagajo zmanjševati temperaturne obremenitve pozidanih površin.
Po oceni občine se obseg živih mej v zadnjih letih ni bistveno zmanjšal. Prav tako ne opažajo njihovega množičnega nadomeščanja z betonskimi, kovinskimi ali drugimi vrstami ograj. Kljub temu ostaja pomembno, da se obstoječe zelene površine ohranjajo tudi ob nadaljnjem razvoju mesta.
Izola: Informativne table, nova drevesa in obsežnejši načrti za ozelenitev
V Izoli so se pobudi pridružili predvsem zaradi ozaveščanja o pomenu ohranjanja, obnavljanja in sajenja živih mej. Na dveh prepoznavnih lokacijah, na območju parkirišča Lonka oziroma Trga ob vratih ter pri Svetilniku, so že namestili dvojezične informativne table, s katerimi želijo prebivalce in obiskovalce opozoriti na pomen zelenih ureditev.
Lokaciji so izbrali zaradi velikega števila ljudi, ki se tam vsakodnevno zadržujejo ali sprehajajo. Občina želi tako sporočilo pobude približati čim širšemu krogu prebivalcev in obiskovalcev, morebitna postavitev dodatnih tabel pa bo odvisna od nadaljnjega razvoja projekta.
Čeprav v okviru same pobude za zdaj niso navedli konkretnih novih zasaditev živih mej, so predstavili več drugih projektov ozelenjevanja. Med njimi je ureditev urbanega vrta Zeleni kare v starem mestnem jedru, ki prispeva k boljši izrabi in prijetnejši podobi mestnega prostora.
Ob Parenzani na območju zahodnih Livad so zasadili tudi 70 dreves. Takšne zasaditve so pomembne predvsem na območjih, kjer se prebivalci sprehajajo, kolesarijo ali preživljajo prosti čas, saj lahko z rastjo dreves nastajajo dodatne senčne površine.
Občina pripravlja še obsežnejšo ozelenitev severovzhodnega dela mesta. Načrti vključujejo Sončno nabrežje, območje ob pokopališču, Industrijsko cesto, Rudo, Livade in javna parkirišča. V okviru projekta Life4Adapt skupaj z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in lokalnimi prebivalci načrtujejo tudi prenovo ter ozelenitev javnega prostora v mestnem središču.
Izolska občina sicer nima natančnih podatkov o skupnem številu oziroma obsegu živih mej na svojem območju. Kljub temu ocenjuje, da se zelene površine postopoma povečujejo. Posebnih finančnih spodbud za sajenje živih mej na zasebnih zemljiščih trenutno ne predvideva.
Piran: Nove zasaditve v Portorožu, možnosti tudi pri novi šoli v Luciji
Občina Piran se je pobudi pridružila 25. maja letos, in sicer na predlog Javnega podjetja Okolje Piran, ki skrbi tudi za vzdrževanje javnih zelenih površin. V občini poudarjajo, da žive meje že zdaj redno vključujejo v zasaditvene načrte, kadar to dopuščajo prostorske razmere in potrebe posameznega območja.
Okolje Piran obstoječe žive meje redno vzdržuje in obrezuje, praviloma dvakrat letno pa jih tudi dognojuje. Na javnih površinah, za katere skrbi, ne opažajo izrazitega zmanjševanja živih mej. Nasprotno, ob novih ureditvah jih poskušajo vključevati v prostor in dopolnjevati z drugimi vrstami rastlinja.
V zadnjem letu so večje število grmovnic zasadili v novem športnem parku, kjer so uporabili tudi sredozemske rastline, kot sta mirta in tevkrum. Nove zasaditve so uredili tudi v centralnem parku ob glavni ploščadi v Portorožu, kjer prevladujejo fotinije, medtem ko so zelenico pri lokalu Cacao ozelenili s tevkrumom.
Na občini poudarjajo, da imajo žive meje poseben pomen v gosto pozidanih obalnih krajih, kot so Piran, Portorož in Lucija. V teh naseljih lahko zelenje prispeva k zmanjševanju poletnega pregrevanja, izboljšanju mikroklime in prijetnejšemu zadrževanju na prostem.
Med območji, kjer bi bile nove zasaditve posebej smiselne, izpostavljajo javne objekte, športne površine in parkirišča. Konkretno omenjajo tudi območje nove osnovne šole v Luciji, kjer bi lahko ustrezno načrtovano zelenje prispevalo k boljši urejenosti in prijetnejšemu okolju.
Nove žive meje bodo v občini načrtovali predvsem ob prenovah javnih površin ter tam, kjer je mogoče zagotoviti dovolj prostora za njihovo rast in redno vzdrževanje. Takšen pristop pomeni postopno vključevanje zelenja v obstoječe in prihodnje prostorske ureditve.
Zakaj so žive meje za obalna mesta pomembnejše, kot se zdi?
Žive meje imajo v urbanem okolju več pomembnih funkcij. Poleg razmejevanja zemljišč in zagotavljanja zasebnosti lahko zmanjšujejo vpliv vetra, prestrezajo del prašnih delcev in ustvarjajo ugodnejše mikroklimatske razmere. Posebej pomembne so v poletnih mesecih, ko se asfaltirane, betonske in druge neprepustne površine močno segrevajo.
Rastline del sončne energije porabijo za izhlapevanje vode, s čimer lahko prispevajo k ohlajanju neposredne okolice. Gosta vegetacija zagotavlja tudi senco, čeprav je pri zmanjševanju visokih poletnih temperatur pomembna predvsem kombinacija dreves, grmovnic in drugih zelenih površin.
Žive meje so lahko pomembne tudi za biotsko raznovrstnost. Številnim pticam zagotavljajo zavetje in prostor za gnezdenje, žuželkam pa hrano in skrivališča. Če so sestavljene iz raznolikih, lokalnim razmeram prilagojenih vrst, lahko predstavljajo dragocene povezave med posameznimi zelenimi območji.
Pri izbiri rastlin je zato pomembno upoštevati podnebje, razpoložljiv prostor in potrebe posamezne lokacije. V slovenski Istri so posebej pomembni odpornost proti poletni suši, vetru in na nekaterih območjih tudi vplivom morskega aerosola.
Vendar pa vsaka živa meja ne prinaša enakih koristi. Njena vrednost je odvisna od izbire vrst, gostote zasaditve, načina vzdrževanja in povezave z drugimi zelenimi površinami. Zato je pri načrtovanju pomembno, da se prednost daje dolgoročno vzdržnim zasaditvam, ki ustrezajo lokalnim razmeram.
Ali bodo občine pomagale tudi prebivalcem?
Pobuda »Za žive meje!« ni namenjena samo urejanju javnih površin. Pomemben del njenega sporočila je tudi spodbujanje prebivalcev, da ohranijo obstoječe zelene ograje in tam, kjer je mogoče, razmislijo o novih zasaditvah namesto povsem neprepustnih ali umetnih pregrad.
Toda odgovori istrskih občin kažejo, da neposredne finančne spodbude za prebivalce za zdaj niso v ospredju. Ankaran in Izola trenutno ne načrtujeta razdeljevanja brezplačnih sadik ali posebnega namenskega svetovanja, temveč se osredotočata predvsem na ozaveščanje in urejanje javnih površin.
To pomeni, da bodo morali lastniki zasebnih zemljišč morebitne zasaditve praviloma načrtovati sami, ob upoštevanju prostorskih pravil, sosedskih razmerij in potreb rastlin. Pri tem je pomembno, da so žive meje zasajene na primerni oddaljenosti od prometnih površin in križišč ter da ne ovirajo preglednosti ali dostopa.
Prav ozaveščanje je zato lahko pomemben prvi korak. Če prebivalci bolje razumejo koristi živih mej in načine njihovega vzdrževanja, se lahko postopoma poveča zanimanje za takšne ureditve tudi na zasebnih vrtovih, dvoriščih in ob stanovanjskih objektih.
Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali bodo občine v prihodnje uvedle še konkretnejše podporne ukrepe. Ti bi lahko bili povezani s strokovnim svetovanjem, priporočili za izbor rastlin ali drugimi oblikami pomoči, vendar takšni ukrepi za zdaj niso bili potrjeni kot skupen načrt vseh štirih občin.
Pobuda je začetek, pravi rezultat bodo pokazale nove zasaditve
Pristop vseh štirih istrskih občin k pobudi »Za žive meje!« kaže, da se pomen zelenih površin vse bolj uveljavlja tudi pri lokalnem prostorskem načrtovanju. Vendar je treba razlikovati med pridružitvijo pobudi, ozaveščevalnimi dejavnostmi in dejanskimi novimi zasaditvami.
V Kopru so žive meje že zasadili na več mestnih lokacijah, v Piranu so nove grmovnice vključili v ureditev športnega parka in Portoroža, v Ankaranu pa načrtujejo zelene pasove ob Jadranski cesti. Izola se za zdaj osredotoča predvsem na informiranje in širše projekte ozelenjevanja.
Pri tem vse navedene zasaditve niso nujno neposredna posledica pobude. Nekatere so bile načrtovane že v okviru drugih občinskih projektov, zato jih ni mogoče vseh predstavljati kot povsem nove ukrepe, sprejete zaradi vključitve v vseslovensko akcijo.
Za prebivalce bo najpomembneje, ali bodo zelene površine v prihodnjih letih dejansko postajale obsežnejše, kakovostnejše in bolje povezane. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi njihovemu vzdrževanju, saj slabo načrtovane ali zanemarjene zasaditve ne morejo dolgoročno izpolnjevati svojega namena.
Koper, Izola, Piran in Ankaran so s sodelovanjem v pobudi poslali skupno sporočilo, da zelenje ni zgolj okras mest in naselij. Žive meje lahko pomembno prispevajo k prijetnejšemu življenjskemu okolju, ohranjanju narave in prilagajanju podnebnim spremembam. Zdaj bo odločilno, koliko napovedanih načrtov se bo dejansko uresničilo in ali bodo koristi novih zasaditev občutili tudi prebivalci.
Spletno uredništvo Naša Primorska
